Program
predmetov na magistrskem študiju Medicinska fizika
|
1. Naslov enote / predmeta /
modula |
FIZIKA SEVANJA IN DOZIMETRIJA |
|
||||||||||||||
2. Koda enote
|
|
3. Število ECTS kreditov |
6 ECTS |
|
||||||||||||
|
4. Kontaktne ure 75 ur |
Skupaj |
P 45 ur |
V 15 ur |
S |
Ostale oblike |
|
||||||||||
|
5. Stopnja |
Magistrska |
6. Letnik |
1.
letnik |
7. Semester
|
Zimski |
|
||||||||||
8. Študijski program
|
Medicinska
fizika |
9. Študijska smer |
|
|
||||||||||||
10. Steber programa
|
Obvezni
– skupni |
11. Jezik |
Slovenščina |
|
||||||||||||
|
12. Posebnosti |
|
|
||||||||||||||
|
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence |
Študent
spozna osnovne zakonitosti na področju interakcije delcev s snovjo in
dozimetrije. Predmetno
specifične kompetence: Poznavanje in razumevanje fizikalnih osnov interakcije radiacije s
snovjo. Poznavanje in razumevanje pomembnosti natančne dozimetrije.
Sposobnost za reševanje konkretnih problemov s področja dozimetrije.
Sposobnost povezovanja teoretičnih napovedi in praktičnih
problemov. Kritično ovrednotenje in uporaba novih spoznanj na
področju dozimetrije (npr. novi dozimetrijski protokoli). Razvoj
spretnosti v uporabi poznavanja interakcij delcev s snovjo. |
|||||||||||||||
|
14. Opis vsebine |
Ionizirajoče sevanje: vrste in izviri ionizirajočega sevanja, osnovne količine, ki
opisujejo interakcijo sevanja s snovjo (preseki, gostota toka, kerma, doza,
ekspozicija) Interakcije nevtralnih delcev s
snovjo: fotonske interakcije
(fotoefekt, koherentno (Rayleigh) in nekoherentno (Compton) sipanje, tvorba
parov, fotonuklearne reakcije), nevtronske interakcije, atenuacijski
koeficienti Interakcije nabitih delcev s
snovjo: elektronske interakcije
(Moeller/Bhabha sipanje, zavorno sevanje, anihilacija), interakcije protonov
in težjih delcev, izgube energije z ionizacijo, izgube energije s sevanjem,
energijsko stresanje, enkratno in večkratno sipanje, doseg Radioaktivni
razpad:
aktivnost, razpadne konstante, razpolovni časi, ravnovesna stanja Fotonski
in elektronski izvori: fluorescenca, zavorno sevanje, rentgensko sevanje, linearni
pospeševalniki, filtracija Monte
Carlo simulacije: naključno vzorčenje, načini vzorčenja funkcij, Monte
Carlo transport, razlika med determinističnimi in Monte Carlo
izračuni, simulacije transporta nevtralnih in nabitih delcev Votlinske
teorije:
teorija Bragg-Graya, teorija Spencer-Attixa, teorija Burlina, Fanov teorem Osnove
dozimetrije:
dozimetri, absolutna in relativna dozimetrija, merilna območja,
energijska odvisnost, stabilnost Ionizacijske
celice: proste
ionizacijske celice, votlinske ionizacijske celice, meritve naboja in toka,
saturacija in rekombinacija, ionizacija, ekscitacija in povprečna energija
ionskega para Dozimetrija
in kalibracija fotonskih in elektronskih curkov z votlinskimi ionizacijskimi
celicami: absolutna
dozimetrija z ionizacijskimi celicami, kalibracija ionizacijskih celic,
primarni standardi, kalibracija v zraku, kalibracija v fantomih, Kalibracijski
protokoli:,
kalibracija fotonskih curkov, kalibracija elektronskih curkov Integralna
dozimetrija:
termoluminiscenčna dozimetrija, filmska dozimetrija, kemična
dozimetrija, kalorimetrična dozimetrija, prednosti in slabosti
posameznih vrst dozimetrije Ostali
detektorji sevanja: proporcionalni števci, Geiger-Muellerjevi števci, scintilacijski
detektorji, polprevodniški detektorji Mikrodozimetrija: linearni prenos energije,
stohastične količine |
|||||||||||||||
|
15. Temeljna literatura |
·
Frank H. Attix, Introduction to radiological physics and radiation
dosimetry, Wiley-Interscience; (September 1986), 640pp. ISBN: 0471011460 ·
Glen F. Knoll, Radiation detection and measurement, John Wiley
& Sons; 3rd edition (December 1999), 802pp. ISBN: 0471073385 ·
Harold E. Johns and John R. Cunningham, The physics of radiology,
Charles C Thomas Pub Ltd; 4th edition (December 1983), 796 pp. ISBN:
0398046697 ·
E.B. Podgorsak (editor), Review of Radiation Oncology Physics: A Handbook for
Teachers and Students, pp.1-532,
International Atomic Energy Agency, Vienna, Austria (2004). ·
E.B. Podgorsak, Radiation Physics
for Medical Physicists, Springer, Heidelberg (2005), ISBN 3-540-25041-7 |
|||||||||||||||
|
16. Predvideni študijski
dosežki |
19.1 Znanje in razumevanje |
Pridobitev
osnovnega znanja interakcij neposredno in posredno ionizirajočega
sevanja s snovjo. Razumevanje
depozicje energije ionizirajočega sevanja v snovi. Seznanjanje
z osnovami dozimetričnih metod in različnimi ionizacijskimi
detektorji. |
||||||||||||||
|
19.2 Uporaba |
Uporaba
osnovnih fizikalnih principov za reševanje problemov v dozimetriji,
radioterapiji in slikanju z ionizirajočimi sevanji (CT, PET). |
|||||||||||||||
|
19.3 Refleksija |
Kritično
ovrednotenje teoretičnih napovedi z rezultati praktičnih meritev
ionizirajočega sevanja. |
|||||||||||||||
|
19.4 Prenosljive spretnosti –
niso vezane le na en predmet |
Sposobnost
zbiranja podatkov ter razlaganja in vrednotenja rezultatov. Sposobnost
komuniciranja s strokovnjaki s podobnih področij (strojnih,
elektrotehniških in medicinskih strok). |
|||||||||||||||
|
|
18. Pogoji za vklju&# 69;itev v
delo oziroma za opravljanje študijskih obvez osti |
Vpis v
letnik |
||||||||||||||
|
19. Metod ocenjevanja in
ocenjeval a lestvica |
p class=MsoNormal>Obisk
predava j, seminarska naloga, kolokv j, ustni izpit |
20. Metode evalvacij kakovosti |
p class=MsoNormal>Samoevalvacija,
študentska anketa (univerz tetna in interna). |
|||||||||||||
|
doc. dr. Robert Jeraj, pro . dr. Ervin Podgoršak, prof. dr Marko Mikuž span style='font-size:11.0pt color:black;mso-ansi-languag :
SL'> < pan style='mso-list:Ignore'> &nbs ;
Jeraj, R.
Keall, P.J., and Siebers J.V., The effect of dose calculation accuracy on
i verse treatment planning Phys Med Biol 47(3), 2002, 91-407. · &nbs ;
T. Mali
Tadej, V. Cindro, M. Mikuž, Silicon microstrip detectors for dig tal
mammography - evaluat on and spatial resolution st dy. Nucl. instrum,
me hods phys res., Sect. A, Acc l., 2001, vol. 460, str. 76- 0 | ||||||||||||||||
| < td> | < d width=13 style='border:non '> | < td> | td width=93 style='border:no e'> | |||||||||||||
span style='font-size:11.0pt mso-ansi-language:SL'>
1. Naslov enote predmeta /
modula
3. Število ECTS kreditov< :p>
p class=MsoNormal>6 EC S
4. Konta tne ure 60 ur
Skupaj
P 45 ur
O tale oblike
5. Stopnja o:p>
/p>
6. Letnik
1.
letnik
Zimski
Medicinska
fizika
9. Študijska smer
Obvezni
– skupni
11. Jezik
Slovenščina
12. Posebnosti
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence
Študent
spozna osnovne zakonitosti na področju fizike jedra in osnovnih delcev.
Predmetno
specifične kompetence: Poznavanje in razumevanje interakcij med
osnovnimi delci in med njihovimi vezanimi stanji (hadroni). Sposobnost za
reševanje konkretnih problemov s področja fizike jedra in osnovnih
delcev. Sposobnost povezovanja teoretičnih napovedi in meritev.
Kritično ovrednotenje in uporaba novih spoznanj na področju fizike
jedra in osnovnih delcev.
14. Opis vsebine
Uvod:
urejenost narave po nadstopjih.
Poskusi
v fiziki jedra in osnovnih delcev. Pospeševalniki. Detekcija nabitih in
nevtralnih delcev.
Jedrska
fizika. Sile med nukleoni. Lastnosti jedra. Modeli zgradbe jeder.
Standardni
model. Sile na daljavo. Vrste interakcij. Barva.
Simetrije
in grupe. Rotacije. Clebsh-Gordonovi koeficienti. Izospin. Sipanje
pip->pip. Okusna SU(3) simetrija. Mezoni. Barioni
Antidelci.
Nerelativistična teorija motnje, zlato pravilo. Elektrodinamika delcev
brez spina. Feynmanova pravila. Sipalni presek. Razpadna širina.
Diracova
enacba. Rešitve Diracove enacbe za prost delec. Kovariantna oblika.
Vijačnost. Diracova enacba za antidelce.
Normalizacija bispinorjev.
Elektrodinamika
delcev s spinom 1/2. Feymanova pravila. Moellerjevo sipanje. Vsota po spinih.
Polnostna relacija. Izreki o sledeh. Sipanje em-> em. Diferencialni sipalni presek.
Anihilacija e+e- ->mm, qq. Razmerje R, dokaz za obstoj barve. Kotna porazdelitev.
Šibka
interakcija: uvod, zgodovina. Interakcija tok-tok. Kršitev parnosti. V-A
struktura. Razpad beta. Razpad miona. Razpad piona, konflikt med
sučnostjo in ročnostjo. Sipanje nevtrinov. Nevtralni šibki tokovi. Šibki prehodi med generacijami, matrika CKM.
Meritev matričnih elementov CKM, unitarnost. Mehanizem GIM. Nevtralni
tok, ki spremeni okus.
Sistem
nevtralnih kaonov. Parnost P, C, CP za stanja z dvemi oz. tremi pioni. Lastna
stanja CP. Kršitev CP. Škatlasti diagrami. Mešanje pri nevtralnih mezonih B.
Kršitev CP.
Elektrošibka
interakcija. Feynmanova pravila. Umeritvene simetrije. Lokalna umeritev.
Kovariantni odvod.
Močna
interakcija.
Veliko
poenotenje. Zveza med fiziko osnovnih delcev in razvojem vesolja
15. Temeljna literatura
16. Predvideni študijski
dosežki
16.1 Znanje in
razumevanje
Pridobitev
osnovnega znanja na področju fizike jedra in osnovnih delcev. Poznavanje
in razumevanje interakcij med osnovnimi delci. Sposobnost povezovanja
teoretičnih napovedi in meritev. Kritično ovrednotenje in uporaba
novih spoznanj na področju fizike jedra in osnovnih delcev.
16.2 Uporaba
Razumevanje
interakcij med osnovnimi delci in interakcij med osnovnimi delci in jedri,
njihov vpliv na nastanek in razvoj vesolja, stabilnost materije. Razumevanje
fizikalnih osnov metod detekcije.
16.3 Refleksija
Kritično
ovredotenje teoretičnih napovedi z rezultati meritev.
16.4 Prenosljive spretnosti –
niso vezane le na en predmet
Sposobnost
razumevanja pojavov ter razlaganja in vrednotenja rezultatov meritev.
17. Metode poučevanja in
učenja
Predavanje,
izdelava domače naloge.
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti
Univerzitetna
izobrazba
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica
Obisk
predavanj, domača naloga, ustni izpit
20. Metode evalvacije kakovosti
Samoevalvacija,
študentska anketa (univerzitetna in interna).
21. Nosilec in drugi izvajalci
predmeta (3 reference izvajalcev)
prof.
dr. Svjetlana Fajfer, prof. dr. Peter Križan
S. Fajfer, J. Kamenik. Charm meson
resonance and D -> V semileptonic form factors. Phys. rev., D Part.
fields gravit. cosmol., 2005, vol. 72, str. 034029-1-034029-11
S. Fajfer, T.N. Pham, A.
Prapotnik. Charmless final state interaction in B->pi pi decays. Phys.
rev., D Part. fields gravit. cosmol., 2005, 72, str. 114001-1-7.
K. Abe, P. Križan et al., A measurement of
lifetime difference in D0 meson decays, Phys. Rev. Lett. 88 (2002)
162001.
|
1. Naslov enote / predmeta /
modula |
FIZIKALNA MERJENJA 2 |
|
||||||||||||||
2. Koda enote
|
|
3. Število ECTS kreditov |
6 ECTS |
|
||||||||||||
|
4. Kontaktne ure 45 ur |
Skupaj |
P 30 ur |
V 15 ur |
S |
Ostale oblike |
|
||||||||||
|
5. Stopnja |
Magistrska |
6. Letnik |
1.
letnik |
7. Semester
|
Zimski |
|
||||||||||
8. Študijski program
|
Medicinska
fizika |
9. Študijska smer |
|
|
||||||||||||
10. Steber programa
|
Obvezni
– strokovni |
11. Jezik |
Slovenščina |
|
||||||||||||
|
12. Posebnosti |
|
|
||||||||||||||
|
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence |
Študent se seznani z bistvenimi
fizikalnimi principi in bazičnimi podatki, ki jih potrebuje pri delu z
nabitimi delci in fotoni. Predmet predstavlja
odskočno desko pri nadaljnjem študiju priprave snopov pospešenih
delcev in fotonov za raziskave v fiziki jedra in osnovnih delcev ter za
medicinsko diagnostiko in terapijo, njihovo detekcijo in obdelavo
elektronskih signalov. Koncepti so ilustrirani s številnimi praktičnimi
nalogami. |
|||||||||||||||
|
14. Opis vsebine |
Pospeševalni sistemi. Ionski izviri, pregled pospeševalnikov, transport
nabitih delcev. Radioaktivnost. Ponovitev osnovnih pojmov, viri sevanja. Sodelovanje ionizirajočega
sevanja s snovjo. Težki nabiti delci, lahki delci,
fotoni, nevtroni. Detektorji. Plinske ionizacijske celice, proporcionalni števci,
večžični proporcionalni števci, potovalne komore,
Geiger-Muellerjeva cev, polvodniški detektorji, scintilacijski detektorji in
fotopomnoževalke. Identifikacija delcev. Detektorji energijskih izgub, čas preleta, detektorji Čerenkova. Elektronika. Nabojno občutljivi ojačevalnik, oblikovanje
sunkov, prenos po koaksialnem kablu inprilagoditve, pregled standardnih
elektronskih modulov. Dozimetrija. Absorbirana doza, kerma, obsevna doza, ekvivalentna
doza, zakonodaja in tveganja. Aplikacije. Pregled aktivnosti pri nas, obisk laboratorija. |
|||||||||||||||
|
15. Temeljna literatura |
F. Cvelbar, Merjenje ionizirajočega sevanja,
rokopis, 1998. W.R. Leo, Techniques
for Nuclear and Particle Physics Experiments, Springer-Verlag, Berlin
1987. Claus Grupen, Particle Detectors, Cambridge University
Press, 1996. G.F. Knoll, Radiation Detection and Measurement, J. Wiley, New York 1979 (tudi
novejša izdaja). |
|||||||||||||||
|
16. Predvideni študijski
dosežki |
19.1 Znanje in razumevanje |
Predmet
vpeljuje v osnove priprave pospešenih nabitih delcev in fotonov, merjenja ionizirajočega sevanja,
obdelave signalov. |
||||||||||||||
|
19.2 Uporaba |
Uporaba znanj pri delu z izvori
sevanja. |
|||||||||||||||
|
19.3 Refleksija |
Modeliranje aparatur in
preverjanje njihovega delovanja z meritvami. |
|||||||||||||||
|
19.4 Prenosljive spretnosti –
niso vezane le na en predmet |
Sposobnost priprave modela in
njegovega ovrednotenja na podlagi
izmerkov. |
|||||||||||||||
|
17. Metode poučevanja in
učenja |
Predavanja,
vaje, seminarji. |
|||||||||||||||
|
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti |
Vpis v
letnik. |
|||||||||||||||
|
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica |
|
|||||||||||||||
|
20. Metode evalvacije kakovosti |
Samoevalvacija,
študentska anketa (univerzitetna in interna). |
|||||||||||||||
|
21. Nosilec in drugi izvajalci
predmeta (3 reference izvajalcev) |
prof.
dr. Andrej Likar Likar A., Vidmar T. Analysis
of gamma-ray spectra from HPGe detectors in field conditions without explicit
energy calibration. Appl. radiat. isotopes., 2002, vol. 57, str. 67-72. Likar A., Vidmar T.,
Lipoglavšek M. Resolving double peaks in high-resolution spectra by
spectrum convolution. J. phys., D, Appl. phys., 2004, vol. 37, str.
932-937. Vidmar T., Likar A. Calculation
of total efficiencies of extented samples for HPGe detectors. Nucl.
instrum, methods phys res., Sect. A, Accel., 2005, vol. 555, str. 251-254. |
|||||||||||||||
|
1. Naslov enote / predmeta /
modula |
ANATOMIJA ČLOVEKA |
|
||||||||||||||
2. Koda enote
|
|
3. Število ECTS kreditov |
6 ECTS |
|
||||||||||||
|
4. Kontaktne ure 60 ur |
Skupaj |
P 45 ur |
V |
S 15 ur |
Ostale oblike |
|
||||||||||
|
5. Stopnja |
Magistrska |
6. Letnik |
1.
letnik |
7. Semester
|
Letni |
|
||||||||||
8. Študijski program
|
Medicinska
fizika |
9. Študijska smer |
|
|
||||||||||||
10. Steber programa
|
Obvezni
– skupni |
11. Jezik |
Slovenščina |
|
||||||||||||
|
12. Posebnosti |
|
|
||||||||||||||
|
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence |
Študent spozna osnove anatomije človeškega telesa. Predmetno specifične kompetence: Poznavanje in
razumevanje zgradbe in delovanja posameznih sistemov v telesu s poudarkom na
radioterapevtskem pristopu. Ovrednotenje in uporaba novih znanj na
področju anatomije in fiziologije,predvsem s kliničnega vidika. |
|||||||||||||||
|
14. Opis vsebine |
Lokomotorni sistem: Zgradba in osnovne
značilnosti skeleta, sklepov in mišičja. Krvožilni sistem: Srce in osrčnik,
arterijski, venski in mezgovni obtok. Mali, veliki in portalni krvni obtok. Dihala: Zgornje in spodnje dihalne
poti, delitev pljuč, njihov krvni obtok in mezgovnice. Prsna in
pljučna mrena. Prebavila: Prebavna cev, prebavne žleze.
Posebnosti venske drenaže. Mezgovnice. Trebušna mrena. Urogenitalni sistem: Ledvice in sečna
izvodila. Moški in ženski spolni aparat. Posebnosti žilja in mezgovnic v
zvezi z razvojem. Retroperitonealni prostor. Živčevje: Centralno in
periferno živčevje. Somatsko in vegetativno živčevje. Možganske
ovojnice in likvorski sistem. Topografija: Odnosi med posameznimi sistemi
in njihovimi enotami na horizontalnih in frontalnih prerezih. Tumorji: Tumorji
v različnih organskih sistemih, radiološka diagnostika tumorjev
(velikost, omejenost od okolice, prekrvljenost, vrsta tumorja,
benignost/malignost) |
|||||||||||||||
|
15. Temeljna literatura |
·
Larsen WJ: Anatomy: develpoment, function, clinical correlations.
Saunders, Elsevier Science, 2002, ISBN 0 - 7216 - 4646 - 8 ·
Moore KL: Clinically oriented anatomy. Williams & Wilkins, Baltimore,
1992 ISBN 0 - 683 - 06133 - X ·
Ellis H, Logan B, Dixon A: Human cross-sectional anatomy. Atlas of body
sections and CT images. Butterworth-Heinemann Ltd., Oxford, 1991, ISBN 0 7506
1241 X ·
Ellis H, Logan B, Dixon A: Human sectional anatomy. Pocket atlas of body
sections, CT and MRI images. Butterworth-Heinemann Ltd., Oxford, 2001, ISBN 0
34080764 4 |
|||||||||||||||
|
16. Predvideni študijski
dosežki |
19.1 Znanje in razumevanje |
Pridobitev osnovnih znanj o glavnih sistemih
človeškega telesa, njihovih medsebojnih odnosih ter delovanju. Osnovni
pregled zgradbe tumorjev |
||||||||||||||
|
19.2 Uporaba |
Uporaba osnovnih anatomskih znanj za reševanje
problemov v fizikalni medicini |
|||||||||||||||
|
19.3 Refleksija |
Kritično ovrednotenje rezultatov preiskav s
teoretičnimi znanji anatomije |
|||||||||||||||
|
19.4 Prenosljive spretnosti –
niso vezane le na en predmet |
Sposobnost komuniciranja s strokovnjaki medicinskih
strok, identifikacija kliničnih problemov s pomočjo znanja osnov
anatomije |
|||||||||||||||
|
17. Metode poučevanja in
učenja |
Predavanja,
seminarji |
|||||||||||||||
|
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti |
Vpis v
letnik |
|||||||||||||||
|
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica |
Predavanja,
kolokvij, izpit |
|||||||||||||||
|
20. Metode evalvacije kakovosti |
Samoevalvacija,
študentska anketa (univerzitetna in interna). |
|||||||||||||||
|
21. Nosilec in drugi izvajalci
predmeta (3 reference izvajalcev) |
prof.
dr. Dean Ravnik, doc. dr. Marija Hribernik ·
Hribernik
M., Gadžijev E.M., Mlakar B., Ravnik D. Variations of Intrahepatic and
Proximal Extrahepatic Bile Ducts. Hepato-Gastroenterology 2003; 50:
342-348. ISSN 0172-6390 ·
Hribernik
M, Gadžijev EM, Mlakar B, Ravnik D. Variations of intrahepatic and
proximal extrahepatic bile ducts. Hepato-Gastroenterol, 2003; 50:
342-348. ISSN 0172-6390. ·
Hribernik
M, de Cecchis L, Trotovšek B, Gadžijev EM, Ravnik D. Anatomical Variations
of the Right Hepatic Veins and their Relevance to Surgery.
Hepato-Gastroenterol, 2003; 50: 656-660. ISSN 0172-6390. |
|||||||||||||||
|
1. Naslov enote / predmeta /
modula |
FIZIOLOGIJA |
|
||||||||||||||
2. Koda enote
|
|
3. Število ECTS kreditov |
6 ECTS |
|
||||||||||||
|
4. Kontaktne ure 60 ur |
Skupaj |
P 45 ur |
V |
< class=MsoNormal>< pan
style='font-size:11.0 t;mso-ansi-language:SL'>S 15 ur |
|
|
||||||||||
|
Magis rska |
6. Letnik |
1.
letnik |
span style='font-size:11.0pt
mso-ansi-language:SL'>7. Semester |
|
8. Študijski pro ram
|
Medicinska
f zika |
9. Študijska mer |
|
td style='mso-cell-special:p aceholder;border:none;paddin :0cm 0cm 0cm 0cm'
width=2 ||||||||
|
|
11. Jezik |
|
|
p class=MsoNormal> span
style='font-size:11. pt;mso-ansi-language:SL'>12. Posebnosti |
|
|
||||||||||
|
Študent se spozna s funkcijo normalnega organizma. Usvoji temeljne koncepte v fiziologiji in
spozna principe merjenja fizioloških pojavov ter se navaja v skladu s
koncepti interpretirati rezultate meritev. Pouk fiziologije temelji na
uporabi pridobljenih spoznanj iz biofizike, biokemije, biologije in normalne
morfologije. |
||||||||||||||||
|
14. Opis vsebine |
Splošni principi: Biološki regulacijski sistemi,
temeljna načela teorije sistemov, homeostaza. Transport snovi preko membran in epiteljev,
transport snovi po telesu. Temelji
elektrofiziologije. Temelji
kontraktilnosti. Fiziologija kardiovaskularnega
sistema: Električna aktivnost srca. Hemodinamika. Srce kot črpalka. Arterijski
sistem. Krvni tlak in merjenje
krvnega tlaka. Mikrocirkulacija. Limfni obtok. Periferna cirkulacija in njena regulacija.
Nadzor delovanja srca. Venski sistem
in minutni volumen srca. Značilnosti pretoka krvi skozi
posamezna področja. Fiziologija dihanja: Povezanost funkcije s
strukturo pljuč. Alveolna
ventilacija. Mehanika dihanja. Difuzija plinov v pljučih. Pretok krvi skozi pljuča. Razmerje med ventilacijo in perfuzij
pljuč. Transport kisika in
ogljikovega dioksida s krvjo.
Uravnavanje dihanja. Nerespiratorne
funkcije pljuč. Fiziologija ledvic in telesnih
tekočin: Fiziologija telesnih tekočin. Fiziologija ledvic (povezanost funkcije
s strukturo ledvic, ledvični
krvni obtok in glomerulna filtracija,
ocenjevanje mikropunkcijskih podatkov, proksimalni tubul, Henlejeva zanka in protitočnik,
distalni nefron, učinki hormonov na funkcijo ledvic). Regulacija vode in elektrolitov v telesu (regulacija volumna krvi, regulacija
osmolalnosti plazme, acidobazična
fiziologija, homeostaza kalija). Fiziologija živčne celice
in sinaptični prenos: Mikrofiziologija
sinaptičnega prenosa, mediatorski sistemi, regeneracija živčne celice. Fiziologija nevronskih sklopov: Značilni pojavi v mreži nevronov. Refleksi.
Razvoj živčevja. Pregled
funkcijskih enot živčnega sistema: Senzorični sistemi (senzorični procesi -
splošno, somatosenzorični,
posebej bolečina, vidni, slušni, vestibularni sistem, voh in okušanje).
Motorični sistem (hrbtenjača, možgansko deblo, primarni in neprimarni motorični
korteks, bazalni gangliji, mali
možgani). Retikularna formacija. Vegetativni živčni sistem. Hipotalamus. Nevroendokrinologija. Limbični sistem. Senzorično -
motorična integracija: Hrbtenjačni
nivo (refleksi, lokomocija).
Nivo možganskega debla (posturalni refleksi, nadzor očesnih
gibov). Kortikalni nivo (nadzor gibanja, govor). Nevroanatomski substrat višjih živčnih
dejavnosti. Elektrofiziologija kortikalnih celic (EEG). Budnost, spanje.
Motivacija. Čustvovanje.
Specializacija možganskih polobel.
Pomnenje in učenje. Fiziologija prebave: Fiziologija gladke mišice in
motiliteta prebavil. Prebavni encimi in sokovi, fiziologija
sekrecije in absorpcije. Metabolizem: Izmenjava energije. Energijska bilanca. Termoregulacija. Povezave v metabolizmu. Posebnosti metabolizma v posameznih organih
in tkivih. Metabolizem kalcija in
fiziologija kosti. Metabolizem železa
in oligoelementov. Fiziologija endokrine
sekrecije: Fiziologija
hormonske sekrecije, učinki in mehanizmi delovanja hormonov (hipofiza in
hipotalamus, ščitnica, nadledvična žleza, spolne žleze). Fiziologija nosečnosti. Integracija
telesnih funkcij: telesni napor,
ortostaza. |
|||||||||||||||
|
15. Temeljna literatura |
Berne RM, Levy MN, Koeppen BM in Stanton BA. Physiology, 5th Ed. St.Louis: Mosby, 2004 |
|||||||||||||||
|
16. Predvideni študijski
dosežki |
19.1 Znanje in razumevanje |
Pridobitev osnovnih znanj o glavnih sistemih
človeškega telesa, njihovih medsebojnih odnosih ter delovanju. |
||||||||||||||
|
19.2 Uporaba |
Uporaba osnovnih fizioloških znanj za reševanje
problemov v fizikalni medicini |
|||||||||||||||
|
19.3 Refleksija |
Kritično ovrednotenje rezultatov preiskav s
teoretičnimi znanji fiziologije |
|||||||||||||||
|
19.4 Prenosljive spretnosti –
niso vezane le na en predmet |
Sposobnost komuniciranja s strokovnjaki medicinskih
strok, identifikacija kliničnih problemov s pomočjo znanja osnov
fiziologije |
|||||||||||||||
|
17. Metode poučevanja in
učenja |
Predavanja,
seminarji |
|||||||||||||||
|
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti |
Vpis v
letnik |
|||||||||||||||
|
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica |
Predavanja,
kolokvij, izpit |
|||||||||||||||
|
20. Metode evalvacije kakovosti |
Samoevalvacija,
študentska anketa (univerzitetna in interna). |
|||||||||||||||
|
21. Nosilec in drugi izvajalci
predmeta (3 reference izvajalcev) |
prof.
dr. Vito Starc ·
Starc,V,
Schlegel, TT. Real-time multichannel system for beat-to-beat QT interval
variability. J Electrocardiol 2006: 39; 358- 367 ·
Starc V. Effects of myogenic
and metabolic mechanisms on the autoregulation of blood flow through muscle
tissue: a mathematical model study. Cardiovasc. Eng. 2004; 4: 81-88. ·
Starc V. Novejši pogledi na biologijo staranja. Zdrav
Vestn 1999; 68(11):655-72. |
|||||||||||||||
|
1. Naslov enote / predmeta /
modula |
EKSPERIMENTALNA MEDICINSKA
FIZIKA |
|
||||||||||||||
2. Koda enote
|
|
3. Število ECTS kreditov |
6 ECTS |
|
||||||||||||
|
4. Kontaktne ure 60 ur |
Skupaj |
P |
V 45 ur |
S 15 ur |
Ostale oblike |
|
||||||||||
|
5. Stopnja |
Magistrska |
6. Letnik |
2.
letnik |
7. Semester
|
Zimski |
|
||||||||||
8. Študijski program
|
Medicinska
fizika |
9. Študijska smer |
|
|
||||||||||||
10. Steber programa
|
Obvezni
– skupni |
11. Jezik |
Slovenščina |
|
||||||||||||
|
12. Posebnosti |
|
|
||||||||||||||
|
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence |
Študent
spozna najpomembnejše aparature na področju medicinske fizike. Predmetno
specifične kompetence: pridobitev praktičnega znanja na področjih radioterapije, nukelarne
medicine, diagnostične radiologije, zdravstvene fizike, varstva pred
ionizirajočimi sevanji in instrumentacije. Znaten del vaj se izvaja na
profesionalnih aparaturah na Onkološkem inštitutu, v Kliničnem centru in
na Institutu J. Stefan. |
|||||||||||||||
|
14. Opis vsebine |
Vaje
iz radioterapije 1.
Obsevalni aparat z radioaktivnim izvorom 60Co: meritev parametrov obsevalnega polja z elektrometrom, vodnim fantomom in
ionizacijsko celico z uporabo dozimetričnega protokola. 2.
Linearni pospeševalnik (fotoni) : meritev parametrov fotonskega
obsevalnega polja z elektrometrom, vodnim fantomom in ionizacijsko celico z
uporabo dozimetričnega protokola 3.
Linearni pospeševalnik (elektroni): meritev parametrov elektronskega
obsevalnega polja z elektrometrom, vodnim fantomom in ionizacijsko celico z
uporabo dozimetričnega protokola.. 4.
Plan obsevalnega zdravljenja dojke
z uporabo računalniškega načrtovalnega sistema: priprava
obsevalnega plana, nastavitev obsevalnih polj, izračun obsevalnih
časov in optimizacija plana glede na homogenost ali nehomogenost
obsevalne doze v dojki. 5.
Obsevalni čas zdravljenja z uporabo enega obsevalnega polja.:
izračun obsevalnega časa za eno obsevalno polje upoštevaje
predpisane parametre (velikost obsevalnega polja, globina, energija,
porazdelitev absorbirane doze v tkivu). Vaje
iz diagnostične radiologije 6.
Parametri kakovosti diagnostičnega aparata: puščanje ohišja,
preverjanje velikosti gorišč, merjenje razpolovne debeline, delovanje
zaslonk, kongruenca, centriranje koristnega snopa, ekspozicijski parametri,
ponovljivost, linearnost, specifična ekspozicijska doza, avtomatska
kontrola ekspozicije 7.
Parametri kakovosti rentgenskega aparata za računalniško
tomografijo: pozicioniranje, debelina rezov, prostorska ločljivost,
določanje dimenzij na slikah,
umeritev CT števil, dozni indeks CTDI, določitev doznega profila. 8.
Dozimetrija pacientov: meritev vstopne kožne doze, meritev produkta doze in ploščine slikovnega polja,
meritve s fantomi, Monte Carlo simulacija prejete doze, vzpostavitev
diagnostičnih referenčnih ravni Vaje
iz nuklearne medicine 9.
Parametri delovanja gama kamere: preveri se energijska in prostorska
ločljivost, homogenost, občutljivost, prostorska linearnost,
puščanje ščita 10. Radiofarmacija: spremlja se
priprava izotopa za aplikacijo, eluacijo izotopa iz generatorja, preveri se
čistost izotopa in izmeri aktivnost. Pojasni se kontrola kakovosti
kalibratorjev, natančnost določitve diagnostične doze,
ponovljivost in linearnost 11. Ciklotron in PET detektor-
ogled delovanja ciklotrona in pozitronsko emisijske tomografske naprave. Vaje
iz zdravstvene fizike in instrumentacije 12. Notranja dozimetrija:
način vnosa radioaktivne snovi, izračun doze za posameznika iz
prebivalstva zaradi vnosa radioaktivnih snovi. in za pacienta pri tipični preiskavi v nuklearni
medicini., modeli izračuna za posameznika iz prebivalstva in pacienta 13. Uporaba merilne opreme:
Ionizacijske celice, proporcionalne celice, Geiger Mullerjevi števci,
scintilatorji, fotopomnoževalke, polprevodniški detektorji 14. Instrumentacij : sistemi za
zajemanje po atkov, obdelava podatkov. |
b style='mso-bidi-font-weigh :normal'>15. Temeljna literatur < :p> |
·& bsp; nbsp;
/span>Frank H Attix, Introduction to r diological physics and radia ion
dosimetry, Wiley- nterscience; (September 1986 , 640pp. ISBN: 0471011460 ·& bsp; nbsp;
/span>Glen F. Knoll, Radiation detectio and measurement, John W ley
& Sons; 3rd editi n (December 1999), 802pp. IS N: 0471073385
< pan style='mso-list:Ignore'> &nbs ;
S.R. Cherry, J. A Sorenson, M.E. Phelps, P ysics in Nuclear Medicine,
Saunders, Elsevier Scie ce, 3rd ed (2003) 523pp, ISBN 072 68341X
· &n sp; & bsp;
/span>H. Cember, ntroduction to Health Physic , McGraw-Hill
Profess onal; 3rd edition (1996), 731 pp, ISBN 0071054 18 |
|||||||||||||
|
< style='mso-bidi-font-weight normal'>16. Predvideni študijsk
dosežki |
19.1 Znanje n span
style='mso-spacerun: es'> razumevanje |
|||||||||||||||
|
19.2 Uporaba |
||||||||||||||||
|
19.3 Refleksija |
< class=MsoNormal>Kritično
vrednotenje parametrov ekspe imentalnih aparatur, njihove natančnosti
in varno ti. |
|||||||||||||||
|
19.4 Prenosl ive spretnosti –
niso vez ne le na en predmet |
Sposobnost
dela na kompleksnih aparaturah, zaje anja podatkov in njihovega z iranja ter
analize. Sposobnost
komunicir nja s strokovnjaki s podobni področij (strojnih,
elektrotehniških in medicins ih strok). |
|||||||||||||||
|
Predavanja,
eksperimentalne vaje. |
||||||||||||||||
|
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti |
Vpis v
letnik |
|||||||||||||||
|
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica |
Študent
opravi 9 vaj, iz vsakega področja najmanj eno |
|||||||||||||||
|
20. Metode evalvacije kakovosti |
Samoevalvacija,
študentska anketa (univerzitetna in interna). |
|||||||||||||||
|
21. Nosilec in drugi izvajalci
predmeta (3 reference izvajalcev) |
doc.
dr. Damijan Škrk, prof. dr. Peter Križan ·
I. Arino et
al., The HERA-B Ring Imaging Čerenkov Counter, Nucl. instrum, methods phys res., Sect. A, Accel., 2003, 516,
str. 445-461. ·
D. Škrk, Presejalni program zgodnjega odkrivanja
raka dojk. Radiol. oncol.
(Ljubl.), 2004, letn. 38, suppl. 1, str. S27-S33. ·
P. Križan, Recent developments in Cherenkov counters, Trans.
Nucl. Sci. 48 (2001) 941. |
|||||||||||||||
1. Naslov enote / predmeta /
modula |
FIZIKA RADIOTERAPIJE |
|
||||||||||||||
2. Koda enote
|
|
3. Število ECTS kreditov |
9 ECTS |
|
||||||||||||
|
4. Kontaktne ure 75 ur |
Skupaj |
P 45 ur |
V 15 ur |
S 15 ur |
Ostale oblike |
|
||||||||||
|
5. Stopnja |
Magistrska |
6. Letnik |
1.
letnik |
7. Semester
|
Letni |
|
||||||||||
8. Študijski program
|
Medicinska
fizika |
9. Študijska smer |
|
|
||||||||||||
10. Steber programa
|
Obvezni
– strokovni |
11. Jezik |
Slovenščina |
|
||||||||||||
|
12. Posebnosti |
|
|
||||||||||||||
|
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence |
Študent
spozna osnove fizike radioterapije. Predmetno
specifične kompetence: Poznavanje in razumevanje produkcije fotonskih,
elektronskih in ostalih obsevalnih polj za radioterapijo ter njihovih
osnovnih karakteristik. Sposobnost za reševanje konkretnih problemov s
področja dozimetrije radioterapije in zagotavljanja kakovosti delovanja
naprav v radioterapiji. Sposobnost povezovanja teoretičnih napovedi in
praktičnih problemov v radioterapiji. Kritično ovrednotenje in
uporaba novih spoznanj na področju radioterapije (npr. nove metode
obsevanja). Razvoj veščin in spretnosti v uporabi poznavanja posebnosti
pri produkciji in karakteristikah sevalnih polj za radioterapijo. |
|||||||||||||||
|
14. Opis vsebine |
Principi
radioterapije: radioterapija in ostale tumorske terapije, zgodovina Izvori
sevanja v radioterapiji: nizkoenergijski izvori, kobaltov izvor, linearni pospeševalniki,
betatron, mikrotron, ciklotron, meritve doze, zagotavljanje kvalitete in testiranje
izvorov sevanja Radioterapija
s fotonskimi curki: dozna porazdelitev enega curka, meritve, TAR, TMR, SAR, Burnsov zakon,
Mazneordov faktor, Clarkovi integrali, zračne praznine in ostale
nehomogenosti, klini, kompenzatorji Radioterapija
z elektronskimi curki: dozna porazdelitev enega curka, doseg, energija, kontaminacija, meritve,
popravki zaradi nehomogenosti, posebne tehnike: IORT, elektronski loki, TBSI Planiranje
radioterapije: tanki fotonski curki in 3D jedra, podatki potrebni za modeliranje,
prilagajanje modelov, modeliranje nestandardnih curkov, kombinacije curkov,
ločna terapija, tomoterapija, specifičnosti planiranja posameznih
tumorjev Brahiterapija:
vrste izvorov
in dozne porazdelitve, modeli izračuna doze, HDR in LDR brahiterapija,
oprema za brahiterapijo Terapija
s hadronskimi curki: terapija s protonskimi curki in curki težkih ionov. |
|||||||||||||||
|
15. Temeljna literatura |
·
Faiz M. Khan, The physics of radiation therapy, Lippincott
Williams & Wilkins Publishers; 3rd edition (May 31, 2003), 650pp. ISBN:
0781730651 ·
Harold E. Johns and John R. Cunningham, The physics of radiology,
Charles C Thomas Pub Ltd; 4th edition (December 1983), 796 pp. ISBN:
0398046697 ·
S. J. Karzmark and Robert J. Morton, A primer on theory and operation
of linear accelerators in radiation therapy, Medical Physics Pub Corp;
2nd edition (January 1998), 50 pp. ISBN: 0944838669 ·
Jacob Van Dyk, The modern technology of radiation oncology,
Medical Physics Pub Corp; (October 1999), 824 pp. ISBN: 094483838 |
|||||||||||||||
|
16. Predvideni študijski
dosežki |
19.1 Znanje in razumevanje |
Študenti
pridobijo osnovna znanja povezana z radioterapijo, se seznanijo z zunanjimi
in notranjimi izvori sevanja ter spoznajo načine izračunov in
meritev radioterapevtskih doz. |
||||||||||||||
|
19.2 Uporaba |
Uporaba
znanj in poznavanj osnovnih karakteristik obsevalnih polj za reševanje
problemov v radioterapiji z zunanjimi in notranjimi izvori sevanja. |
|||||||||||||||
|
19.3 Refleksija |
Kritično
ovrednotenje teoretičnih napovedi z rezultati praktičnih meritev
sevalnih polj v radioterapiji. |
|||||||||||||||
|
19.4 Prenosljive spretnosti –
niso vezane le na en predmet |
Sposobnost
zbiranja podatkov in kritično ovrednotenje nove literature s
področja radioterapije. Identifikacija in reševanje problemov v
klinični radioterapiji. Kritična analiza rezultatov pri meritvah v
radioterapiji. Sposobnost komuniciranja s strokovnjaki s podobnih
področij (predvsem medicinskih strok). |
|||||||||||||||
|
17. Metode poučevanja in
učenja |
Predavanja,
seminarji |
|||||||||||||||
|
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti |
Vpis v
letnik Uspešno
opravljen predmet Fizika sevanja in dozimetrija |
|||||||||||||||
|
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica |
Obisk
predavanj, pisni in ustni izpit |
|||||||||||||||
|
20. Metode evalvacije kakovosti |
Samoevalvacija,
študentska anketa (univerzitetna in interna). |
|||||||||||||||
|
21. Nosilec in drugi izvajalci
predmeta (3 reference izvajalcev) |
prof. dr. Ervin Podgoršak, doc. dr. Robert Jeraj, prof. dr. Marko Mikuž ·
E.B.
Podgorsak (editor), Review of Radiation Oncology Physics: A Handbook for
Teachers and Students, pp.1-532,
International Atomic Energy Agency, Vienna, Austria (2004). ·
Jeraj, R.,
Keall, P.J., and Siebers, J.V., The effect of dose calculation accuracy on
inverse treatment planning, Phys Med Biol 47(3), 2002, 391-407. ·
A. Studen,
V. Cindro, M. Mikuž. Development of silicon pad detectors and readout
electronics for a Compton camera. Nucl. instrum, methods phys res., Sect.
A, Accel., 2003, vol. 501, str. 273-279 |
|||||||||||||||
|
1. Naslov enote / predmeta /
modula |
FIZIKA ANATOMSKEGA SLIKANJA |
|
||||||||||||||
2. Koda enote
|
|
3. Število ECTS kreditov |
9 ECTS |
|
||||||||||||
|
4. Kontaktne ure 75 ur |
Skupaj |
P 45 ur |
V 15 ur |
S 15 ur |
Ostale oblike |
|
||||||||||
|
5. Stopnja |
Magistrska |
6. Letnik |
2.
letnik |
7. Semester
|
Zimski |
|
||||||||||
8. Študijski program
|
Medicinska
fizika |
9. Študijska smer |
|
|
||||||||||||
10. Steber programa
|
Obvezni
– strokovni |
11. Jezik |
Slovenščina |
|
||||||||||||
|
12. Posebnosti |
|
|
||||||||||||||
|
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence |
Študent spozna fizikalno
ozadje delovanja različnih aparatur za medicinsko diagnostično
slikanje. Predmetno specifične
komponente: Poznavanje in razumevanje fizikalnih dejavnikov, na katerih
temeljijo različne radiološke metode. Poznavanje dejavnikov, ki vplivajo
na kakovost slik. Pridobitev osnovnih praktičnih znanj pri delu z
diagnostičnimi slikovnimi aparaturami in spoznavanje potencialnih
nevarnosti pri delu z njimi. Pridobitev osnovnih znanj digitalne obdelave
slik. |
|||||||||||||||
|
14. Opis vsebine |
Rentgenska
svetloba: viri
in lastnosti rentgenske svetlobe, zgradba, delovanje, napajanje gretje,
hlajenje rentgenske cevi, zaslonke, svetlobni indikatorji polja, filtri,
varstvo pred ionizirajočimi sevanji Detektorji
rentgenske svetlobe: nastanek
in parametri radiograma, ojačevalne plasti, Bucky Potter rešetka,
kontrast, povečava, razmazanost, ločljivost, šum, artefakti, zgradba, lastnosti in obdelava filma, osvetlitev, optična
gostota, karakteristična krivulja filma, povprečni kontrast filma,
hitrostna točka, občutljivost, denzitometer, senzitometer,
polprevodniški detektorji in digitalni filmi Diaskopija: sestava, vrste in delovanje
diaskopskih rentgenskih aparatov, uporaba kontrastnih sredstev Fizikalni principi računalniške tomografije (CT): zgradba aparata za
računalniško tomografijo, digitalni sistemi, zajem, rekonstrukcija in
prikaz podatkov, CT dozni indeks, spiralni in večrezinski CT,
področja uporabe CT slikanja v medicinski diagnostiki Fizikalni principi diagnostičnega ultrazvoka: izvori ultrazvočnega
valovanja, prehod
ultrazvočnega valovanja skozi snov, Dopplerjev pojav in ultrazvočno
merjenje hitrosti pretakanja, pregled karakterističnih področij
uporabe ultrazvoka v medicini Fizikalni principi slikanja z magnetno resonanco (MRI): osnove jedrske magnetne
resonance, osnovni princip magnetno-resonančnega (MR) slikanja (koncept
k-prostora), pregled slikovnih zaporedij za MR slikanje, oprema za MR
slikanje, nevarnosti pri MR slikanju Magnetno resonančna spektroskopija v medicini: tipični MR spektri
različnih jeder v bioloških sistemih, metode lokalizacije NMR signala Matematične osnove obdelave slik: operacije nad kontrastom slik, filtriranje slik
(odstranjevanje šuma, ostrenje slik, iskanje robov), matematične
operacije med slikami, Fouriereva transformacija, segmentiranje slik,
postopki digitalne obdelave večdimenzionalnih slik, zlivanje slik Digitalni sistemi v radiologiji: predstavitev standarda DICOM, sistemi arhiviranja in
pregledovanja digitalnih slik Radiološke
metode v nastajanju: električna uporovna tomografija,
dielektrična tomografija |
|||||||||||||||
|
15. Temeljna literatura |
·
William R. Hendee, E. Russell Ritenour, Medical Imaging Physics, John Wiley & Sons, 4th edition,
(Junij 2002) 536pp, ISBN: 0471382264 ·
Jerrold T. Bushberg, J. Anthony Seibert, Edvin M. Leidholdt, John M.
Boone, The essential physics of medical imaging, Lippincott Williams
& Wilkins Publishers; 2nd edition (December, 2001), 933pp. ISBN:
0683301187 ·
Harrison H. Barrett, William Swindell, Radiological imaging: the
theory of image formation, detection and processing, Academic Press;
(September 1996), 708pp. ISBN: 0120796031 ·
P.P. Dendy, B. Heaton, Physics for Diagnostic Radiology , Medical Science
Series, 2nd edition (1999),
446 pp ISBN 07503 0590 8 ·
P. Sprawls, Physical Principles of Medical Imaging, Medical Physics
Publishing, (1993), 656pp, ISBN 0-944838-54-5 |
|||||||||||||||
|
16. Predvideni študijski
dosežki |
19.1 Znanje in razumevanje |
Študenti
se seznanijo s fizikalnim ozadjem delovanja različnih aparatur za
medicinsko diagnostično slikanje. Seznanili se bodo z dejavniki, ki
vplivajo na kvaliteto slik in nevarnostmi pri delu ter pridobili osnovna
praktična znanja pri delu z diagnostičnimi slikovnimi aparaturami. |
||||||||||||||
|
19.2 Uporaba |
Pridobljeno
znanje omogoča pravilno razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na kakovost
radioloških slik in omogoča razumevanje možnih nevarnosti pri delu z
diagnostičnimi slikovnimi aparaturami. |
|||||||||||||||
|
19.3 Refleksija |
Kritično
ovrednotenje kakovosti radioloških posegov na osnovi pričakovanih
teoretičnih napovedi. |
|||||||||||||||
|
19.4 Prenosljive spretnosti –
niso vezane le na en predmet |
Sposobnost samostojnega
spremljanja novih spoznanj na področju fizike diagnostične
radiologije. Kritičen odnos do standardov kakovosti in varnosti na
področju fizike diagnostične radiologije. |
|||||||||||||||
|
17. Metode poučevanja in
učenja |
Predavanja,
seminarji |
|||||||||||||||
|
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti |
Vpis v
letnik |
|||||||||||||||
|
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica |
Obisk
predavanj, seminarska naloga, kolokviji, ustni izpit |
|||||||||||||||
|
20. Metode evalvacije kakovosti |
Samoevalvacija,
študentska anketa (univerzitetna in interna). |
|||||||||||||||
|
21. Nosilec in drugi izvajalci
predmeta (3 reference izvajalcev) |
doc. dr. Igor Serša, doc. dr. Damijan Škrk ·
Tratar G.,
Blinc A, Štrukelj M., Mikac U., Serša I. Turbulent axially directed flow
of plasma containing rt-PA promotes thrombolysis of non-occlusive whole blood
clots in vitro. Thromb. haemost., 2004, vol. 91, str. 487-496. ·
I. Arino,
et all, The HERA-B Ring Imaging Čerenkov Counter, Nucl. instrum, methods phys res., Sect. A, Accel., 2003, 516,
str. 445-461. ·
D. Škrk, Presejalni program zgodnjega odkrivanja
raka dojk. Radiol. oncol.
(Ljubl.), 2004, letn. 38, suppl. 1, str. S27-S33. |
|||||||||||||||
|
1. Naslov enote / predmeta /
modula |
FIZIKA FUNKCIONALNEGA IN
MOLEKULARNEGA SLIKANJA |
|
||||||||||||||
2. Koda enote
|
|
3. Število ECTS kreditov |
9 ECTS |
|
||||||||||||
|
4. Kontaktne ure 75 ur |
Skupaj |
P 45 ur |
V 15 ur |
S 15 ur |
Ostale oblike |
|
||||||||||
|
5. Stopnja |
Magistrska |
6. Letnik |
2.
letnik |
7. Semester
|
Zimski |
|
||||||||||
8. Študijski program
|
Medicinska
fizika |
9. Študijska smer |
|
|
||||||||||||
10. Steber programa
|
Obvezni
– strokovni |
11. Jezik |
Slovenščina |
|
||||||||||||
|
12. Posebnosti |
|
|
||||||||||||||
|
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence |
Študent spozna osnovne
koncepte nuklearne medicine, metode, pripravo aparatur, detektorje,
rekonstrukcijo slike, in elemente, ki določajo kvaliteto slikanja. Predmetno specifične
komponente: Poznavanje in razumevanje metod uklearne medicine in
rekonstrukcije slike. Poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na kakovost slik.
Pridobitev osnovnih praktičnih znanj pri delu z diagnostičnimi
slikovnimi aparaturami in spoznavanje potencialnih nevarnosti pri delu z
njimi. Pridobitev osnovnih znanj digitalne obdelave slik. |
|||||||||||||||
|
14. Opis vsebine |
Osnove nuklearne medicine: namen, principi in temeljni
koncepti (scintigrafija, PET, SPECT, Comptonska kamera), radioizotopi in
radiofarmacevtiki, interakcija žarkov gama s snovjo. Pridobivanje radioizotopov: v jedrskem reaktorju, s
ciklotronom, radioizotopski generatorji, priprava radiofarmacevtikov,
kontrola kvalitete radiofarmacevtikov. Dozimetrija: notranja in zunanja dozimetrja,
sistem MIRD, kinetični modeli, modeli človeškega telesa, Monte
Carlo dozimetrija Detektorji za nuklearno
medicino: zahtevane
lastnosti (izkoristek, pozicijska, časovna in energijska
ločljivost, geometrijska akceptanca), tipi detektorjev (scintilacijski,
polprevodniški in plinski), tipi scintilatorjev, števci radioaktivnost
celotnega telesa. Gama kamera: osnovni princip, zgradba,
komponente (scintilator, elektronika, kolimator), tipi, karakteristike
(pozicijska ločljivost, izkoristek, energijska ločljivost,
pogostost štetja), omejitve gama kamere (neenakomernost in nelinearnost,
korekcije), karakteristike različnih vrst kolimatorjev, meritve
karakteristik kamere, klinična uporaba. Kvaliteta slike: pozicijska l čljivost,
kontrast, um, metode za izvrednotenje valitete slike. Rekonstrukcija tomog afske
slike: < pan style='font-size:11.0pt; so-ansi-language:SL'>metode
na osnovi Fourierjeve deko volucije, iterativne metode, primerjava kvalitete
slik glede na metodo. SPECT:< pan
style='font-size:11.0 t;mso-ansi-language:SL'> apa ature za SPECT,
atenuacij ki efekt in njegova korekcij , korekcija sipanja, efekt d lnega
volumna, karakteris ike (pozicijska ločljiv st, linearnost, šum ...),
klinična uporaba. PET: rincip, dejavniki vpliva na
kvaliteto slike (doseg poz trona, nekolinearnost fotono , sipanje,
naključne koincidence, rekonstrukcijsk filtri), konstrukcija apara ure
za PET (različni tipi), zajem podatkov (2D in 3D način),
rekonstru cija in korekcija slike (fil ri, korekcija naključni
koincidenc, sipanja in a enuacije), izračun SUV, klinična uporaba,
PE /CT. Di italno procesiranje slike: < span>osnove, vizualizacija like,
filtriranje šuma, g ajenje, detekcija robov in a tivnih volumnov |
15. Temeljna literat ra /p> |
· |
< r style='mso-yfti-irow:10;pa e-break-inside:avoid;height: 1.7pt'>
16. Predvide i študijski
dosežki |
1 .1 Znanje in ra umevanje |
Prido itev
osnovnega znanja sod bnih merskih metod v nuklear i medicini. Razumevanje
v oge detektorjev in algoritmo za rekonstrukcijo slike. Seznanjanje
z meto ami pridobivanja izotopov za slikanje. |
||||||||||
|
< class=MsoNormal> |
< pan style='font-size:11.0pt; so-ansi-language:SL'>Uporaba
osnovnih fizikalnih principov za reševanje problemov v načrtovanju in
izvedbi medicinskega slikanja s SPECT in PET, in v kombinaciji z drugimi
metodami slikanja. |
|||||||||||||||
|
19.3 Refleksija |
Kritično
ovredotenje teoretičnih napovedi z rezultati praktičnih meritev
porazdelitve radioaktivnih izvorov v tkivu. |
|||||||||||||||
|
19.4 Prenosljive spretnosti –
niso vezane le na en predmet |
Sposobnost
zbiranja podatkov ter razlaganja in vrednotenja rezultatov. Sposobnost
komuniciranja s strokovnjaki s sorodnih področij, predvsem iz medicinske
stroke. |
|||||||||||||||
|
17. Metode poučevanja in
učenja |
Predavanja,
seminarji |
|||||||||||||||
|
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti |
Vpis v
letnik |
|||||||||||||||
|
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica |
Obisk
predavanj, seminarska naloga, izpit |
|||||||||||||||
|
20. Metode evalvacije kakovosti |
Samoevalvacija,
študentska anketa (univerzitetna in interna). |
|||||||||||||||
|
21. Nosilec in drugi izvajalci
predmeta (3 reference izvajalcev) |
prof.
dr. Marko Starič, doc. dr. Robert Jeraj ·
Jeraj, R.,
Sarvary, A., and Kron, T., Optimal flattening filter shape of a surface
brachytherapy applicator, Phys Med Biol 47(5), 2002, 723-35. ·
Jeraj, R.,
Wu, C., and Mackie, T.R., Optimiser convergence and local minima errors
and their clinical importance, Phys Med Biol 48, 2003, 2809-27. ·
Križan P.,
Gorišek A., Korpar S., Pestotnik R., Starič M., Stanovnik A., Škrk D.,
Živko T. The performance of the HERA-B RICH at high track densities.
Nucl. instrum, methods phys res., Sect. A, 2001, vol. 471, str. 30-34. |
|||||||||||||||
|
1. Naslov enote / predmeta /
modula |
ZDRAVSTVENA FIZIKA |
|
||||||||||||||
2. Koda enote
|
|
3. Število ECTS kreditov |
9 ECTS |
|
||||||||||||
|
4. Kontaktne ure 75 ur |
Skupaj |
P 45 ur |
V 15 ur |
S 15 ur |
Ostale oblike |
|
||||||||||
|
5. Stopnja |
Magistrska |
6. Letnik |
1.
letnik |
7. Semester
|
Letni |
|
||||||||||
8. Študijski program
|
Medicinska
fizika |
9. Študijska smer |
|
|
||||||||||||
10. Steber programa
|
Obvezni
– strokovni |
11. Jezik |
Slovenščina |
|
||||||||||||
|
12. Posebnosti |
|
|
||||||||||||||
|
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence |
Študent se seznani z bistvenimi
fizikalnimi principi in bazičnimi podatki, ki jih potrebuje pri
ovrednotenju sevalne nevarnosti in pri načrtovanju zaščite pred
sevanjem. Koncepti so ilustrirani s številnimi praktičnimi nalogami.
Predmet predstavlja odskočno
desko pri nadaljnjem študiju dozimetrije, merjenj ionizirajočega sevanja
in drugih sorodnih a bolj specializiranih področij. |
|||||||||||||||
|
14. Opis vsebine |
Viri
ionizirajočih sevanj, naravni izotopi, kozmično
sevanje, gorivni ciklus jedrskih elektrarn, pospeševalniki, nevtronski
generatorji, viri rentgenskh žarkov, jedrske eksplozije, radiološke in
jedrske nesreče. Radioaktivne
pretvorbe, procesi,
razpadne sheme, hitrosti razpadov, radioaktivni nizi, ravnovesje, aktivacija,
fisija in njeni produkti, kritikalnost, Interakcija
sevanja s snovjo. Merjenje
radioaktivnosti. Splošni principi, instrumentacija, merske
tehnike Dozimetrija. Osnove, izračuni
doze, merjenje doz Izračun
radiacijskih ščitov, ščiti za delce alfa, beta in fotone, nevtrone,
protone in lahke ione Biološki
učinki sevanja. Učinki na celičnem nivoju,
deterministični, stohastični učinki, osnove varstva pred
ionizirajočim sevanjem, legislacija. Radiološki
nadzor okolja.
Zunanje sevanje, nadzor zraka, vode, tal in prehrambene verige Tehnike
nadzora okolja.
Meritve hitrosti doze, visokoločljivostna spektroskopija gama,
spektrometrija alfa, radiokemijske metode Modeliranje
širjenja radioaktivnega onesnaženja Programi
nadzora,
Splošno, v Sloveniji. |
|||||||||||||||
|
15. Temeljna literatura |
·
H. Cember, Introduction to Health Physics, 3rd
ed., McGraw-Hill, 1996 ·
J. E. Martin, Physics for Radiation Protection, John
Wiley & Sons, Inc., New York, 2000 ·
Annals of ICRP, 1990 Recommendations of the International
Commission on Radiological Protection, ICRP Publication 60 ·
International Basic Safety Standards for Protection
Against Ionizing Radiation and for Safety of Radiation Sources, IAEA, Safety
Series No. 115 ·
Slovenska zakonodaja |
|||||||||||||||
|
16. Predvideni študijski dosežki |
19.1 Znanje in razumevanje |
Predmet
vpeljuje v osnove zdravstvene fizike, merjenja ionizirajočega sevanja in
varstva pred njim ter seznanja z načini radiološkega nadzora okolja. |
||||||||||||||
|
19.2 Uporaba |
Uporaba znanj pri radiološkem
nadzoru delovnega okolja. |
|||||||||||||||
|
19.3 Refleksija |
Opredelitev stopnje nevarnosti
v različnih radioloških situacijah in načrtovanje ukrepov. |
|||||||||||||||
|
19.4 Prenosljive spretnosti –
niso vezane le na en predmet |
Sposobnost ovrednotenja
izmerkov ter na osnovi zaključkov
znati klasificirati stopnjo radiološke
nevarnosti in predlagati ustrezne ukrepe. |
|||||||||||||||
|
17. Metode poučevanja in
učenja |
Predavanja,
seminarji |
|||||||||||||||
|
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti |
Visokošolska
izobrazba, znanje osnov fizike |
|||||||||||||||
|
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica |
Obisk
predavanj, seminarska naloga, izpit |
|||||||||||||||
|
20. Metode evalvacije kakovosti |
Samoevalvacija,
študentska anketa (univerzitetna in interna). |
|||||||||||||||
|
21. Nosilec in drugi izvajalci
predmeta (3 reference izvajalcev) |
prof.
dr. Andrej Likar Likar A., Vidmar T. Analysis of gamma-ray spectra
from HPGe detectors in field conditions without explicit energy calibration.
Appl. radiat. isotopes., 2002, vol. 57, str. 67-72. Likar A., Vidmar T., Lipoglavšek M. Resolving double peaks in high-resolution spectra by
spectrum convolution. J. phys., D, Appl. phys., 2004, vol. 37, str.
932-937. Vidmar T., Likar A. Calculation of total efficiencies of extented samples for HPGe detectors.
Nucl. instrum, methods phys
res., Sect. A, Accel., 2005, vol. 555, str. 251-254. |
|||||||||||||||
|
1. Naslov enote / predmeta /
modula |
KLINIČNI VIDIKI SLIKANJA
IN TERAPIJE |
|
||||||||||||||
2. Koda enote
|
|
3. Število ECTS kreditov |
9 ECTS |
|
||||||||||||
|
4. Kontaktne ure 75 ur |
Skupaj |
P 45 ur |
V |
S 30 ur |
Ostale oblike |
|
||||||||||
|
5. Stopnja |
Magistrska |
6. Letnik |
2.
letnik |
7. Semester
|
Letni |
|
||||||||||
8. Študijski program
|
Medicinska
fizika |
9. Študijska smer |
|
|
||||||||||||
10. Steber programa
|
Izbirni |
11. Jezik |
Slovenščina |
|
||||||||||||
|
12. Posebnosti |
|
|
||||||||||||||
|
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence |
Študent spozna
teoretične osnove radioterapije kot zdravstvene stroke. Predmetno
specifične kompetence: Poznavanje in razumevanje kriterijev izbora
bolnikov za zdravljenje z obsevanjem, postopka priprave bolnika na obsevanje,
izvajanje samega obesevanja in evaluacija kvalitete izvedenega obsevanja;
poznavanje konvencionalnih in sodobnih obsevalnih tehnik. |
|||||||||||||||
|
14. Opis vsebine |
Radioterapija Priprava bolnika na obsevanje:izbor in seznanjanje bolnikov z
radioterapijo kot načinom zdravljenja raka; namen in vrste obsevanja –
paliativen, radikalen; tele- brahiradioterapija; pozicioniranje bolnika –
namen, pripomočki; simulacija obsevanja – namen, vrste (klasična,
virtualna), praktična izvedba; Načrtovanje obsevanja:prostorska informacija – pomen,
načini pridobivanja (zgodovinski pregled), obdelava za potrebe
načrtovanja obsevanja; ICRU priporočila; načrtovanje obsevanja
– zahteve, vrste (2D, 2.5D, 3D), možnosti in omejitve; Izvajanje obsevanja:kontrola lege obsevalnih polj –
namen, načini (tehnične možnosti), natančnost; kontrola
obsevalne doze – namen, načini merjenja (prednosti, slabosti); Obsevalna poškodba: radiobiologija tumorjev in
zdravih tkiv; značilnosti učinkovanja fotonov in elektronov na
tkivo; tolerančne doze za posamezna tkiva; mehanizmi nastanka obsevalne
poškodbe in klinične manifestacije; Izbrani primeri iz
klinične praks:priprava in načrtovanje obsevanja bolnika s tumorjem ORL
področja; priprava in načrtovanje obsevanja bolnika s tumorjem
pljuč; priprava in načrtovanje obsevanja bolnika s tumorjem danke;
priprava in načrtovanje obsevanja bolnice s tumorjem materničnega
vratu; Stereotaktično obsevanje (stereotaktična
radiokirurgija, stereotaktična radioterapija) Intenziteto modulirajoča
radioterapija (IMRT) Slikovno-vodena radioterapija
(IGRT) Nuklearna medicina Diagnostična vrednost
nuklearno medicinskih preiskav: senzitivnost, specifičnost, napoved na vrednost
posamezne preiskave v klinični medicini. Posebnost dela z bolnikom v
nuklearni medicini: predstavljene bojo posebnost dela z bolniki v diagnostičnih in
terapevtskih nuklearno medicinskih postopkih s posebnim ozirom na
pediatričnega bolnika. Scintigrafija tumorjev: radiofarmaki primerni za
scintigrafijo tumorjev; njihova farmakokinetika ter načini detekcije –
dinamična in statična planarna scintigrafija; enofontomska izsevna
tomografija (SPET); pozitronska izsevna tomografija (PET). Nuklearno medicinske preiskave
v kardiologiji, fiziologija kardiovaskularnega sistema, radiofarmaki posebnosti pri
zbiranju podatkov (EKG prožena izsevna tomografija), obdelava podatkov in
klinična vrednost. Scintigrafija vnetja in
infekcije:
radiofarmaki za scintigrafijo vnetja s posebnim ozirom na označevanje
homolognih krvnih celic; farmakokinetika, načini zbiranja podatkov in
klinična vrednost. Funkcijska scintigrafija
ledvic, možgan, hepatobiljarnega sistema endokrinih žlez in pljuč: radiofarmaki,
farmakokinetika, načini zbiranja podatkov in klinična vrednost. Terapija z odprtimi viri
ionizirajočega sevanja: radiofarmaki, farmakokinetika, dozimetrija in
klinični pomen. Uporaba ultrazvoka (UZ),
računalniške tomografije (CT), magnetoresonančne tomografije (MRT) v klinični medicini Ultrazvočne
preiskave:
klinične indikacije, osnovni UZ znaki pri najpogostejših patoloških
procesih, prednosti in pomanjkljivosti UZ tehnologije. Računalniška
tomografija:
klinične indikacije, osnovni CT znaki pri najpogostejših patoloških
procesih, prednosti in pomanjkljivosti CT tehnologije. Magnetno
resonančna tomografija: klinične indikacije, osnovni MRT znaki pri
najpogostejših patoloških procesih, prednosti in pomanjkljivosti MRT
tehnologije. |
|||||||||||||||
|
15. Temeljna literatura |
·
Perez CA, Luther WB. Principles and practice of radiation oncology. 4th
ed. JB Lippincott: Philadelphia, 2003. ·
Khan FM, Potish RA. Treatment planning in radiation oncology. Williams
& Wilkins: Baltimore, 1998. ·
Valk P.E., Bailey D.E., Townsend D.W., Maisey M.N.: Positron emission
tomography. Springer Verlag; London, Heidelberg, New York, 2003 ·
Murray I.P.C. and ELL P. EDS. Nuclear medicine in clinical diagnosis and
treatment. 2nd ed. Churchill Livingstone, Edinburgh, 1998. § David Sutton, Textbook of
Radiology Imaging. Churchill Livingstone: New York, Edinburgh, London (last
edition). § Ludvik Tabor, Vladimir
Jevtič, Dušan Pavčnik, Radiologija diagnostične slikovne
metode in intervencijska radiologija. Medicinski razgledi, Ljubljana 1996
(tretja izdaja). |
|||||||||||||||
|
16. Predvideni študijski
dosežki |
19.1 Znanje in razumevanje |
Radioterapija Študenti
se seznanijo s tistimi deli postopka diagnostike in terapije, predvsem
priprave, načrtovanja in izvedbe obsevanja, kjer je ključno
sodelovanje med zdravnikom-radioterapevtom in radiofizikom. Podane so
medicinske, radiobiološke in radiofizikalne osnove, nujne za razumevanje
izdelave obsevalnega načrta, kot ključne točke omenjenega
sodelovanja. Nuklearna medicina Študenti
se seznanjijo z osnovami nuklearno medicinskih diagnostičnih in
terapevtskih postopkov. Seznanijo se z farmakokinetiko radiofarmakov primernih
za diagnostično in terapevtsko uporabo, specifično kontrolo
kvalitete radiofarmakov, nadalje z osnovami prikazovanja funkcije posameznih
organov oz. organskih sistemov, ki jih preiskujemo z nuklearno medicinskimi
preiskavami in načinom neinvazivnega ugotavljanja narave tkiva v
patoloških procesih. Spoznajo se tudi z diagnostično vrednostjo
posameznih preiskav ter njihovo umestitvijo v diagnostičnih postopkih v
klinični medicini. Dodatno se spoznajo tudi z načini uporabe radiofarmakov
za zdravljenje benignih in malignih bolezni ter dozimetrijo specifično
za terapijo z odprtimi viri ionizirajočega sevanja. Uporaba ultrazvoka (UZ),
računalniške tomografije (CT), magnetoresonančne tomografije (MRT) v klinični medicini Študenti
se seznanijo z osnovnimi kliničnimi indikacijami za UZ, CT ter MRT
preiskave, osnovnimi radiološkimi znaki pri najpogostejših patoloških
procesih ter z prednostmi in pomanjkljivostmi UZ, CT in MRT. |
||||||||||||||
|
19.2 Uporaba |
Poznavanje osnovnih
postopkov v klinični radioterapiji (obsevanju bolnikov) in osnovnih
obsevalnih tehnik. |
|||||||||||||||
|
19.3 Refleksija |
Kritično
vrednostenje kvalitete postopkov povezanih z obsevanjem bolnikov in
različnih obsevalnih tehnik. |
|||||||||||||||
|
19.4 Prenosljive spretnosti –
niso vezane le na en predmet |
Sposobnost
kritično vrednostenje literature s področja klinične
radioterapije; identifikacija in reševanje problemov v klinični
radioterapiji; sposobnost komunikacije s strokovnjaki sodrodnih medicinskih
področij. |
|||||||||||||||
|
17. Metode poučevanja in
učenja |
Predavanja,
seminarji |
|||||||||||||||
|
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti |
Vpis v
letnik |
|||||||||||||||
|
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica |
Obisk
predavanj, seminarska naloga, kolokvij, ustni izpit |
|||||||||||||||
|
20. Metode evalvacije kakovosti |
Samoevalvacija,
študentska anketa (univerzitetna in interna). |
|||||||||||||||
|
21. Nosilec in drugi izvajalci
predmeta (3 reference izvajalcev) |
prof.
dr. V. Jevtič, doc. dr. P. Strojan, doc. dr. S. Hojker ·
Strojan P, Šoba
E, Lamovec J, Munda A. Extramedullary plasmacytoma: clinical and
histopathologic study. Int J Radiat Oncol Biol Phys 2002; 53: 692-701. ·
Šmid L,
Budihna M, Zakotnik B, Šoba E, Strojan P, Fajdiga I, Žargi M, Oblak I,
Dremelj M, Lešničar H. Postoperative concomitant irradiation and
chemotherapy with mitomycin C and bleomycin for advanced head and neck
carcinoma. Int J Radiat Oncol Biol Phys 2003; 56: 1055-1062. ·
Jevtič V., Imaging of
renal osteodystrophy. European Journal of Radiology 2003; 46 (2): 85-95. ·
Pirnat E.,
Fidler V., Zaletel K., Gaberšek S., Hojker S., Early change of thyroid
hormone concentration after 131I treatment in patients with solitary toxic
adenoma. Nucl.-Med., 2002, letn. 41, št. 4, str. 178-183. ·
Zaletel K.,
Krhin B., Gaberšček S., Pirnat E., Hojker S. The influence of the
exon 1 polymorphism of the cytotoxic T lymphocyte antigen 4 gene on thyroid
antibody production in patients with newly diagnosedGraves' disease.
Thyroid, 2002, letn. 12, št. 5, str. 373-376. |
|||||||||||||||
|
1. Naslov enote / predmeta /
modula |
CELIČNA IN MOLEKULARNA
BIOLOGIJA |
|
||||||||||||||
2. Koda enote
|
|
3. Število ECTS kreditov |
6 ECTS |
|
||||||||||||
|
4. Kontaktne ure 45 ur |
Skupaj |
P 30 ur |
V |
S 15 ur |
Ostale oblike |
|
||||||||||
|
5. Stopnja |
Magistrska |
6. Letnik |
1.
letnik |
7. Semester
|
Zimski |
|
||||||||||
8. Študijski program
|
Medicinska
fizika |
9. Študijska smer |
|
|
||||||||||||
10. Steber programa
|
Izbirni |
11. Jezik |
Slovenščina |
|
||||||||||||
|
12. Posebnosti |
|
|
||||||||||||||
|
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence |
Predmet je osnoven.
Študent/ka nadgradi dodiplomsko znanje o temeljnih zakonitostih živega. Spozna organiziranost prokariontske in
evkariontske celice. Pri evkariontski celici se seznani z molekularno
strukturo in delovanjem celice. Študent/ka osvoji temeljna znanja o celični molekularni
biologiji, o osnovni procesih prenosa informacije iz DNA do proteinov, o
procesiranju in transportov proteinov v celicah, celičnem metabolizmu,
membranskih sestojih v celic in njihovi vlogi pri prenosu informacij, o
komunikaciji celic z okoljem, razmnoževanju celic, celičnem ciklusu,
smrti celic, regulaciji izražanja genov in osnovnih molekularno-bioloških
metodah. Ta znanja bodo tvorila osnovo za razumevanje drugih predmetov
(Radiobiologija, Anatomija, Fiziologija…), ter omogočala potrebno znanje
za sledenje in kritično evaluacijo novih dognanj na tem področju. |
|||||||||||||||
|
14. Opis vsebine |
Splošno celici in načini preu& 269;evanja celice: nastanek in evolucija celi ,
svetlobni in elektronsk mikroskop, molekularno biol ške metode,
prokariontska in evkariontska celica, mode ni organizmi < style='mso-bidi-font-weight normal'>Zgradba in funkcija celičnih organ lov: jedro; krom somi, geni, DNA,
transkri cija, podvajanje, poporavlja je in rekombinacija DNA, rib somi in
translacija, celi #269;na membrana, membranski transport, endomembranski
sistem: endoplazemski retike , Golgijev aparat, vakuole, roženje membran;
endocito a; eksocitoza, intracelularn prebava; lizosomi, organeli
energijskih transformacij mitohondriji in kloroplasti citosol, citoskelet:
mik otubuli, aktinski filamenti, intermediarni filamenti, cel čna stena Celični cikel:interfaza in M faz , regulacija celičnega ikla Celična de itev: mitoza in citokineza Celična s rt programira a celična smrt, nekroza /p> Mejoza in spolno ra množevanje <
style='mso-bidi-font-sty e:normal'>Osnove dedovanja Tk va in rak: ekstracel larni matriks, medceli 9;ne povezave, obnavljanje t iv, rak |
|||||||||||||||
|
< class=Vnos style='margin-le t:0cm'>Cooper GM. The Cell: molecular
approach. 2 iz aja, Sinauer Associates Inc, Sunderland, MA, 2000
p class=MsoBodyText>Br ce Alberts,
Alexander Joh son, Julian Lewis, Martin Ra f, Keith Roberts, Peter Walt r.
Molecular biology of t e cell: fourth edition. Garl nd Publishing, Inc. New
Y rk, London, 2002. |
||||||||||||||||
|
16. Predv deni študijski
dosežki < :p> |
ra umevanje |
Študent/ka pozna in razume zgradbo različnih tipov
celic in na njeni osnovi delovanje posameznega tipa. |
||||||||||||||
|
19.2 Uporaba |
Uporaba pridobljenih znanj o delovanju celice in metod
molekularne biologije v delovnem okolju tako na raziskovalnem področju
kot tudi v uporabniškem okolju. |
|||||||||||||||
|
19.3 Refleksija |
Študent je sposoben kritično ovrednotiti
pridobljeno teoretično in praktično znanje o molekularni biologiji
celice in ga ovrednotiti glede na specifično področje dela. |
|||||||||||||||
|
19.4 Prenosljive spretnosti –
niso vezane le na en predmet |
Študent pridobi sposobnost razumevanja ostalih
predmetov s tega področja in ustrezno navaja osnovno besedišče
predmetnega področja kot znanstvene discipline v slovenščini in
tujem jeziku (angleščini), ter je sposoben komuniciranja z ostalimi strokovnjaki
s tega ali sorodnih področij. |
|||||||||||||||
|
17. Metode poučevanja in
učenja |
predavanja,
seminar, vaje |
|||||||||||||||
|
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti |
vpis v
letnik |
|||||||||||||||
|
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica |
Pisni izpit. Uspešnost pri
vajah se ocenjuje na podlagi sodelovanja pri vajah in zaključnih
poročilih o vajah. Pisni obseg seminarske naloge, ki ima predpisane
iztočnice, je 1500 do 2000 besed in dolžina ustne predstavitve je 20-25
minut. Sledijo vprašanja in razprava. Pozitivno ocenjen seminar je obvezen
predpogoj za pristop k pisnemu preverjanju znanja. K skupni oceni izpita šteje
pisno preverjanje in seminarska naloga. Ocenjevalna lestvica:
zadostno 6 (60-67%), dobro 7 (68-75%), prav dobro (76-83%), prav dobro 9
(84-90%), odlično 10 (91-100%). |
|||||||||||||||
|
20. Metode evalvacije kakovosti |
Sprotni razgovori izvajalca predmeta s študenti Anketa študentov ob zaključku izvajanja
predmeta Analiza uspešnosti študentov pri preverjanju
znanja |
|||||||||||||||
|
21. Nosilec in drugi izvajalci
predmeta (3 reference izvajalcev) |
prof.
dr. Gregor Serša, doc. dr. Maja Čemažar 1.
Čemažar
M, Golzio M, Rols MP, Serša G, Teissie J. Electrically-assisted nucleic acid
delivery in vivo: Where do we stand? Review. Current Pharmaceutical Design
2006; 12 (29): 3817-3825. 2.
Cemazar M, Golzio M, Escoffre JM, Couderc B, Sersa
G, Teissie J. In vivo imaging of tumour growth after electrochemotherapy with
cisplatin. Biochem, Biophys Res Commun, 2006, 348: 997-1002. 3. Kanthou C, Kranjc
S, Sersa G, Tozer GM, Zupanic A, Cemazar M. The endothelial cytoskeleton as a
target of electroporation based therapies. Mol Cancer Ther, 2006;5:3145-3152.
4. Grosel A, Sersa
G, Kranjc S, Cemazar M. Electrogene therapy with p53 of murine sarcomas alone
or combined with electrochemotherapy using cisplatin. DNA Cell Biol
2006,25:674-683. 5. Marty M, Serša G, Garbay JR, Gehl J, Collins CG,
Snoj M, Billard V, Geertsen PF, Larkin JO, Miklavčič D,
Pavlović I, Paulin-Kosir SM, Čemažar M, Morsli N, Soden DM, Rudolf
Z, Robert C, O’Sullivan GC, Mir LM. Electrochemotherapy – an easy, highly
effective and safe treatment of cutaneous and subcutaneous metastases:
results of ESOPE (European Standard Operating Procedures of
Electrochemotherapy) study. EJC Suppl
2006;4(11): 3-13. 6. Sersa G. The state of the art of electrochemotherapy
before the ESOPE study, advantages and clinical uses. EJC Suppl 2006;
4(11):52-59. |
|||||||||||||||
|
< class=MsoNormal>< pan
style='font-size:11.0 t;mso-ansi-language:SL'>1. N slov enote / predmeta /
m dula |
RADIOBIOLOGIJA< :p> /td> |
|
2. Koda enote
|
b style='mso-bidi-font-weigh :normal'> |
3 Število ECTS kreditov |
6 ECTS |
&nbs ; |
||||||||||||||||||||||
|
4. Kontaktne re 45 ur |
Skupaj < span> |
P |
V |
S 15 ur |
Ostale oblike |
|
|||||||||||||||||||||||
|
5. Stopnja |
Magistrska |
6. Letnik |
1.
letnik |
7. Semester
|
Letni |
|
|||||||||||||||||||||||
8. Študijski program
|
Medicinska
fizika |
9. Študijska smer |
|
|
|||||||||||||||||||||||||
10. Steber programa
|
Izbirni |
11. Jezik |
Slovenščina |
|
|||||||||||||||||||||||||
|
12. Posebnosti |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence |
Spoznati
študente z osnovami radiobiologije in najnovejšimi spoznanji na področju
radiobiologije, ki vodijo v bolj učinkovito delovanje radioterapije Predmetno
specifične kompetence: Poznavanje in razumevanje specifičnih
bioloških lastnosti tumorskih celic in tumorjev. Poznavanje učinkov
ionizirajočega sevanja na različne biološke sisteme, od
molekularnega nivoja do organizma. Poznavanje in razumevanje bioloških
principov kombiniranih terapij – radiosenzibilizacija in radioprotekcija |
||||||||||||||||||||||||||||
|
14. Opis vsebine |
Proliferacija celic in
značilnosti rasti tumorjev: kinetika rasti celic in
tumorjev, dejavniki, ki vplivajo na rast tumorjev, testi za merjenje kinetike
rasti tumorjev. Celična proliferacija in
organizacija normalnih tkiv: organizacija normalnih tkiv
glede na proliferacijo celic in z njo povezan odgovor na sevanje. Učinki sevanja na celico: koncept reprodukcijske smrti
celice, klonogenosti celic, krivulje preživetja celic, modeli preživetnih
krivulj, poškodba DNA in drugih celičnih organelov, genetska kontrola
odgovora celic na sevanje. Odgovor in toleranca normalnih
tkiv na sevanje:pristopi za vrednotenje poškodb, testi za oceno funkcionalnosti in
preživetja klonogenih celic, zgodnje in kasne posledice sevanja. Radiobiologija tumorjev: pristopi za vrednotenje protitumorskega
delovanja in vivo Radiosensitivnost celic: odvisnost od celičnega
ciklusa, proliferacijske sposobnosti, diferenciranosti celic in popravila
radiacijske poškodbe Hitrost doze in čas
obsevanja pri frakcionirani radioterapiji: hiperfrakcionacija in pospešena frakcionacija. Biološke osnove kombiniranega
zdravljenja:
koncept kombiniranega zdravljenja, radiosenzibilizatorji in radioprotektorji,
učinek kisika, modifikatorji oksigenacije tumorjev, kemoterapija,
imunska terapija, genska terapija. |
||||||||||||||||||||||||||||
|
15. Temeljna literatura |
·
E.J.Hall: Radiobiology for the Radiologist, Lippincott Williams
and Wikins Publishers; 5th edition, 588 pp.. ISBN: 0781726492 ·
I.F. Tannock in R.P. Hill: The Basic Science of Oncology, McGraw
Hill, 3rd edition, 539 pp. ISBN 0071054847 ·
G.G. Steel: Basic Clinical Radiobiology, Edward Arnold, 3rd
edition, 280 pp. ISBN: 0340807830 |
||||||||||||||||||||||||||||
|
16. Predvideni študijski
dosežki |
19.1 Znanje in razumevanje |
Pridobitev
znanja iz področja bazične in klinične radiobiologije. |
|||||||||||||||||||||||||||
|
19.2 Uporaba |
Uporaba
znanj s področja radiobiologije za spoznavanje in reševanje problemov v
radioterapiji. |
||||||||||||||||||||||||||||
|
19.3 Refleksija |
Kritično
ovrednotenje pridobljenega teoretičnega znanja o bazični in
klinični radiobiologiji s praktičnim delom v radioterapiji in
diagnostični radiologiji |
||||||||||||||||||||||||||||
|
19.4 Prenosljive spretnosti –
niso vezane le na en predmet |
Sposobnost
razumevanja bioloških in temeljnih medicinskih strok s področja
ionizirajočega sevanja in komunikacije s strokovnjaki s teh
področij. |
||||||||||||||||||||||||||||
|
17. Metode poučevanja in
učenja |
Predavanja,
seminarji |
||||||||||||||||||||||||||||
|
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti |
Vpis v
letnik |
||||||||||||||||||||||||||||
|
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica |
Pisni
izpit |
||||||||||||||||||||||||||||
|
20. Metode evalvacije kakovosti |
Samoevalvacija,
študentska anketa (univerzitetna in interna). |
||||||||||||||||||||||||||||
|
21. Nosilec in drugi izvajalci
predmeta (3 reference izvajalcev) |
prof.
dr. Gregor Serša, doc. dr. Maja Čemažar ·
Čemažar M, Grošel A, Glavač
D, Kotnik V, Skoberne M, Kranjc S, Mir LM, Andre F, Opolon P, Serša G. Effects
of electrogenetherapy with p53wt combined with cisplatin on survival of human
tumor cell lines with different p53 status. DNA Cell Biol 2003; 22:
765-75. ·
Čemažar
M, Wilsom I, Dachs GU, Tozer G, Serša G. Direct visualization of
electroporation-assisted in vivo gene delivery to tumors using intravital
microscopy – spatial and time dependent distribution. BMC Cancer 2004; 4:81.
doi:10.1186/1471-2407-4-81 ·
Snoj M, Rudolf Z, Čemažar M, Jančar
B, Serša G. Successful sphincter-saving treatment of anorectal malignant
melanoma with electrochemotherapy, local excision and adjuvant brachytherapy.
Anti-Cancer Drugs 2005; 16: 345-8. |
||||||||||||||||||||||||||||
|
1. Naslov enote / predmeta /
modula |
EKSPERIMENTALNA FIZIKA JEDRA IN
OSNOVNIH DELCEV |
|
||||||||||||||
2. Koda enote
|
|
3. Število ECTS kreditov |
6 ECTS |
|
||||||||||||
|
4. Kontaktne ure 45 ur |
Skupaj |
P 30 ur |
V 15 ur |
S |
Ostale oblike |
|
||||||||||
|
5. Stopnja |
Magistrska |
6. Letnik |
1.
letnik |
7. Semester
|
Letni |
|
||||||||||
8. Študijski program
|
Medicinska
fizika |
9. Študijska smer |
|
|
||||||||||||
10. Steber programa
|
Izbirni |
11. Jezik |
Slovenščina |
|
||||||||||||
|
12. Posebnosti |
|
|
||||||||||||||
|
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence |
Študent
spozna osnovne zakonitosti na področju fizike jedra in osnovnih delcev. Predmetno
specifične kompetence: Poznavanje in razumevanje interakcij med
osnovnimi delci in med njihovimi vezanimi stanji (hadroni). Sposobnost za
reševanje konkretnih problemov s področja fizike jedra in osnovnih
delcev. Sposobnost povezovanja teoretičnih napovedi in meritev.
Kritično ovrednotenje in uporaba novih spoznanj na področju fizike
jedra in osnovnih delcev. |
|||||||||||||||
|
14. Opis vsebine |
SPLOŠNI DEL
1. Prehod nabitih delcev in fotonov skozi snov: Poprečna
izguba energije težkih nabitih delcev (Bethe-Blochova formula). Doseg.
Sevanje Čerenkova. Prehod elektronov skozi snov. Večkratno
coulombsko sipanje. Energijsko stresanje (debeli in tanki absorberji,
porazdelitev Landaua). Interakcije fotonov (koherentno sipanje, fotoefekt,
comptonski efekt, tvorba parov). 2. Identifikacija delcev: Meritev dE/dx pri nizkih energijah. Meritev časa preleta.
Večkratno merjenje specifične ionizacije. Števci Čerenkova
(pragovni detektor, diferencialni števec Čerenkova – DISC, Ring Imaging
Čerenkov Counter – RICH). Prehodno sevanje (transition radiation).
Detekcija nevtronov in nevtrinov. 3. Merjenje energij: Nizkoenergijske metode za
določevanje energij nabitih delcev, fotonov in nevtronov. Fano faktor.
Elektromagnetni kalorimetri. Hadronski kalorimetri. Umerjanje in kontrola
kalorimetrov. Atmosfera kot kalorimeter. POSEBNI DEL 1. Polvodniški detektorji: Osnovne značilnosti polvodniških detektorjev.
Čisti (intrinsic) in kompenzirani polvodniki. Dioda kot detektor
sevanja. Pozicijsko-občutljivi silicijevi detektorji (konstrukcija in
uporaba). 2. Scintilacijski detektorji: Osnovne
značilnosti. Organski scintilatorji (kristali, tekočine, plastiki).
Anorganski kristali. Plini in stekla. Izkoristek za različne vrste
sevanja. Linearnost. 3. Ionizacijski detektorji: Mehanizem ionizacije in
transport ionov in elektronov v plinih. Cilindrični proporcionalni
števec. Mnogožični proporcionalni števci, načini odčitavanja
signala, izkoristek. Drift komore. Time projection chamber (TPC).
Tekočinski ionizacijski detektorji. 4. Elektronska obdelava signalov: Ojačevalna stopnja s
transistorji. Diskriminator. Predojačevalci (napetostno, tokovno in nabojno
občutljivi; izvedbe povratnih zvez). Linearni ojačevalnik s
povratno zvezo. Oblikovanje sunkov (z RC, z zakasnilno linijo). Pomen
izravnave pol-ničla. Obnavljanje osnovnega nivoja. Izvori šuma ter vpliv
oblikovanja sunkov na razmerje signal-šum. 5. Elementi transporta žarkov nabitih delcev: Kvadrupolne leče (linearna
transformacija, dublet, efektivna dolžina). Invarianca faznega prostora.
Sektorski magnet s homogenim poljem.
Popis transporta snopa z žarkovno elipsko (matrike in funkcija
envelope). |
|||||||||||||||
|
15. Temeljna literatura |
|
|||||||||||||||
|
16. Predvideni študijski
dosežki |
16.1 Znanje in razumevanje |
Pridobitev
praktičnega znanja na
različnih področjih eksperimentalne fizike jedra in osnovnih delcev
in astrofizike. |
||||||||||||||
|
16.2 Uporaba |
Sposobnost
dela s kompleksnimi aparaturami. Razumevanje kritičnih parametrov pri
poskusih na področju eksperimentalne fizike jedra in osnovnih delcev in
astrofizike, sposobnost načrtovanja meritev. |
|||||||||||||||
|
16.3 Refleksija |
Kritično
ovrednotenje parametrov eksperimentalnih aparatur, njihove natančnosti
in zanesljivosti. |
|||||||||||||||
|
16.4 Prenosljive spretnosti –
niso vezane le na en predmet |
Sposobnost
dela na kompleksnih aparaturah, zajemanja podatkov in njihovega zbiranja ter
analize. Sposobnost določanja natančnosti meritve. |
|||||||||||||||
|
17. Metode poučevanja in
učenja |
Predavanje,
izdelava domače naloge. |
|||||||||||||||
|
18. Pogoji za vključitev v
delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti |
Univerzitetna
izobrazba |
|||||||||||||||
|
19. Metode ocenjevanja in
ocenjevalna lestvica |
Obisk
predavanj, domača naloga, ustni izpit |
|||||||||||||||
|
20. Metode evalvacije kakovosti |
Samoevalvacija,
študentska anketa (univerzitetna in interna). |
|||||||||||||||
|
21. Nosilec in drugi izvajalci
predmeta (3 reference izvajalcev) |
prof.
dr. Peter Križan ·
K. Abe, U.
Bitenc, P. Križan et al,
Search for D0 - anti-D0 mixing using semileptonic decays, Phys. Rev. D72 (2005) 071101. ·
P. Križan, Recent developments in Cherenkov counters, Trans.
Nucl. Sci. 48 (2001) 941. ·
I. Arino,
P. Križan et al., The
HERA-B ring imaging Cherenkov counter, Nucl. Instrum. Meth. A516 (2004) 445. |
|||||||||||||||
|
1. Naslov enote / predmeta /
modula |
FIZIKA NEVTRONSKIH JEDRSKIH
NAPRAV |
|
||||||||||||||
2. Koda enote
|
|
3. Število ECTS kreditov |
6 ECTS |
|
||||||||||||
|
4. Kontaktne ure 45 ur |
Skupaj |
P 30 ur |
V 15 ur |
S |
Ostale oblike |
|
||||||||||
|
5. Stopnja |
Magistrska |
6. Letnik |
1.
letnik |
7. Semester
|
Zimski |
|
||||||||||
8. Študijski program
|
Medicinska
fizika |
9. Študijska smer |
|
|
||||||||||||
10. Steber programa
|
Izbirni |
11. Jezik |
Slovenščina |
|
||||||||||||
|
12. Posebnosti |
|
|
||||||||||||||
|
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence |
Razumevanje osnov delovanja jedrskih naprav, pri
katerih se izkoriščajo nevtroni (jedrski reaktorji, obsevalne naprave za
izdelavo radioaktivnih izotopov, medicinske obsevalne naprave z nevtroni,
nevtronske radiografske naprave). |
|||||||||||||||
|
14. Opis vsebine |
Nevtroni,
jedro in jedrske reakcije Fenomenološki
opis jedra, kapljični in lupinski model Jedrske
reakcije z nevtroni - direktne in preko vmesnega jedra (
elastično in neelastično sipanje, radiacijsko zajetje, druge
reakcije) Pregled
presekov za te reakcije pomembne nuklide Cepitev-fenomenološki
opis procesa, sproščena energija, razcepni produkti in promptni nevtroni Promptni
in zakasneli nevtroni, spekter Pregled
cepitvenih presekov za pomembne nuklide Transport
nevtronov skozi snov Transportna
enačba za nevtrone, veljavnost, uporabnost, metode reševanja Difuzijski
približek, veljavnost, uporabnost, metode reševanja Monte-Carlo
metode, uporabnost, omejitve Nevtronski
ščiti Princip,
tipični materiali in izvedbe Aktivacija
materiala ščita Pomnoževanje
nevtronov in verižna reakcija Princip,
pomnoževalni faktor Jedrski
reaktor Princip
delovanja in upravljanja z verižno reakcijo, tehnični opis
tipičnega reaktorja Vrste
jedrskih reaktorjev (hitri in termični, energijski in raziskovalni) Energijska
in krajevna porazdelitev nevtronov Viri
nevtronov
Reaktor
kot vir nevtronov, Pospeševalnik
s spalacijsko tarčo Viri
na alfa-n reakcijo Fuzijski
reaktor kot vir nevtronov Metode,
ki temeljijo na obsevanju z nevtroni Izdelava
medicinskih radioaktivnih izotopov (kemijska predpriprava, obsevanje,
separacija, kemijsko-biološka priprava) Nevtronska
terapija z borom (BNCT) - princip, opis tipične obsevalne naprave Nevtronska
radiografija (princip, opis aprave) JE
K ško, raziskovalni reaktor TR GA, Ra-Be viri Zakoni
in predpis za delo z jedrskimi naprava i |
|||||||||||||||
|
15 Temeljna literatura |
· · & bsp;
span style='font-size:11.0pt font-family:
"Times New R man","serif";mso-fareast-fon -family:"MS Mincho";mso-ansi language:
SL;font-weight: ormal'>Bell-Glasstone, Nucle r Reactor Theory, Van Nostra d,
New York, 1970 |
|||||||||||||||
|
< style='mso-bidi-font-weight normal'>16. Predvideni študijsk
dosežki |
16.1 Znanje n azumevanje |
Razumevanje osnov elovanja jedrskih naprav, pr
katerih se izkorišč jo nevtroni (jedrski reaktor i, obsevalne naprave za
i delavo radioaktivnih izotopo , medicinske obsevalne napra e z nevtroni,
nevtronske adiografske naprave). |
||||||||||||||
|
|
< tr>
||||||||||||||||
|
16.3 Refleksija |
Kritično
ovre otenje teoretičnih napo edi z rezultati praktič ih meritev
nevtronskih to ov. |
|||||||||||||||
|
16.4 Prenosl ive spretnosti –
niso vez ne le na en predmet |
Sposobnost
zbiranj podatkov ter razlaganja in rednotenja rezultatov. |
|||||||||||||||
|
span style='font-size:11.0pt mso-ansi-language:SL'>Predav nja,
seminarji P aktične
vaje na reak orju TRIGA |
||||||||||||||||
|
Visokošolska
izobra ba, znanje osnov jedrske fiz ke | ||||||||||||||||
|
p class=MsoNormal> span
style='font-size:11. pt;mso-ansi-language:SL'>19. Metode ocenjevanja in
oce jevalna lestvica |
||||||||||||||||
|
|
S moevalvacija, študentska nketa (univerzitetna in inte na). o:p> |
|||||||||||||||
|
|
prof.
dr. Matjaž Ravni Ravnik M., Jeraj R. Research rea tor
Bechmarks. Nucl. ci. eng., 2003, vol. 145, st . 145-152. Žagar T., Bo ič M., Ravnik M. Lon -lived activation product in TRIGA Mark II research r actor concrete shield : c lculation and experiment.< o:p> avnik M., Jeraj R. Critic lity
analyses of regions ontaining uranium in the ear h history. Kerntechnik
(1987), 2005, vol.70, str. 46-152. | |||||||||||||||
| < d width=93 style='border:non '> | ||||||||||||||||
o:p>
< pan style='font-size:11.0pt; so-ansi-language:SL'>
|
BIOELEKTR MAGNETIZEM |
|
< tr>
||||||||||||||||||||||||||||||
2. Kod enote
|
|
3. Število ECTS kr ditov |
6 ECTS |
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
Skupaj |
td width=93 colspan=3 valign top style='width:69.75pt;bor er-top:none;
border-left: one;border-bottom:solid wind wtext 1.0pt;border-right:dou le windowtext 1.5pt;
mso- order-top-alt:solid windowte t .5pt;mso-border-left-alt:s lid windowtext .5pt;
mso- order-alt:solid windowtext . pt;mso-border-right-alt:doub e windowtext 1.5pt;
paddi g:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
< class=MsoNormal>< pan
style='font-size:11.0 t;mso-ansi-language:SL'>P 30 ur15 ur
S |
< style='mso-bidi-font-weight normal'>Ostale oblike |
td style='mso-cell-special:p aceholder;border:none;paddin :0cm 0cm 0cm 0cm'
width=2 |||||||||||||||||||||||||||||
|
p class=MsoNormal> span
style='font-size:11. pt;mso-ansi-language:SL'>5. topnja |
Magistrska |
6. Letnik |
2.
letnik |
7. Semester
|
td width=171 colspan=2 valig =top style='width:128.15pt;b rder-top:none;
border-lef :none;border-bottom:solid wi dowtext 1.0pt;border-right:d uble windowtext 1.5pt;
ms -border-top-alt:solid window ext .5pt;mso-border-left-alt solid windowtext .5pt;
ms -border-alt:solid windowtext .5pt;mso-border-right-alt:do ble windowtext 1.5pt;
pad ing:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
|
||||||||||||||||||||||||||
8. tudijski program < :p> |
Me icinska
fizika |
. Študijska smer |
< d width=171 colspan=2 valign top style='width:128.15pt;bo der-top:none;
border-left none;border-bottom:solid win owtext 1.0pt;border-right:do ble windowtext 1.5pt;
mso border-top-alt:solid windowt xt .5pt;mso-border-left-alt: olid windowtext .5pt;
mso border-alt:solid windowtext 5pt;mso-border-right-alt:dou le windowtext 1.5pt;
padd ng:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
p class=MsoNormal> span
style='font-size:11. pt;mso-ansi-language:SL'>
|
|
Izbirni |
11. Jezik< :p> /td> |
< pan style='font-size:11.0pt; so-ansi-language:SL'>Slovenš #269;ina |
|
|||||||||||||||||||||||
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
< class=MsoNormal>Študent
spozna osnove elektrofiziološke akt vnosti električno aktiv ih organov
(ali delov org nov) pri človeku in dru ih živih bitjih. P edmetno
specifične k mpetence: Poznavanje in razu evanje elektrofiziologije
električno aktivnih org nov. Sposobnost fizikalnega pisa elektrofiziološkega
elovanja organa: Modelski op s elektromag= netnega pojava Reševanje
direktnega in nverznega problema. Kriti 9;no razumevanje elektro- in
magneto-fizioloških merit v in zaščite pred zunan imi motnjami.
Primerjava n analiza z relevantnimi dop lnilnimi diagnostičnimi
pristopi. |
14. Opis vsebine |
Uvod: elektri 9;ni, magnetni in
elektro agnetni pojavi pri živih bit ih in pri človeku Osnove
elektrofizio oških pojavov: Bioelektrični
izv ri pri človeku, tkivo k t prevodnik, meritve, simula ija,
modeliranje: /i>to ovni
dipol, volumski izvo , volumski prevodnik, izvor polje, direktni in
inver ni problem za primer srca, d o-domenski model, vpliv aniz tropije Električni n magnetni signali iz ostali električno aktivnih organov: oko, p ebavni trakt, pljuča o:p> E ektrična in magnetna st mulacija: el ktrična stimulacija src , defibrilacija
srca, fun cionalna stimulacija nekater h živcev < >Meritve električ ih in magnetnih lastnosti ži ega tkiva: i pedančne metode dolo 9;anja volumna, pretok kr i v okončinah, magnetno določanje železa v neka erih organih, meritve mag etnega onesnaže ja pljuč, vloga magnetn h indikatorjev v prebavnem traktu |
/tr>
|||||||||||||||||||||||||||||
|
15. Temeljna literatura |
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
16. Predvi eni študijski
dosežki | azumevanje |
Pri obitev
osnovnega znanja i razume= vanja elektrofiziol ških aktivnosti pri
č loveku. Znati meriti in anal zirati elektro= fiziološko m ritev. Znati
fizikalno mo eli= rati sam pojav in uvide i povezavo z diagnostiko. |
|||||||||||||||||||||||||||||
|
19.2 Uporaba |
Spoznati
možnosti eritev elektrofizio= loške a tivnosti pri človeku z amenom
dopolniti diagnost čne metode. |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
elektrof z.
meritev. Spoznanje pot ebnih povezav z metodami sli anja. |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
19.4 Preno ljive spretnosti –
niso v zane le na en predmet |
Uporaba
znanj iz modelske analize in njih pre os na reševanje elektrofizio oških
problemov. Znati an lizirati zajete biomed. mers e podatke. Sposobnost
kom niciranja z zdravnikom – par nerjem pri delu. |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
P edavanja,
seminarji |
< tr>
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
18. Pogoji z vključitev v
delo o iroma za opravljanje študijs ih obveznosti |
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
9. Metode ocenjevanja in
cenjevalna lestvica |
< pan style='font-size:11.0pt; so-ansi-language:SL'>Ustni
izpit |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Samoevalvacija,
štude tska anketa (univerzitetna i interna). |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
2 . Nosilec in drugi izvajalci
predmeta (3 reference izv jalcev) |
prof. dr. Zvonko Trontelj, doc. dr. Rok Hren< :p> < pan style='mso-list:Ignore'> &n sp; & bsp;
V.
Jazbin ek, R. Hren, G. Stroink, M. . Horáček, Z. Trontelj, Value and limita ions of an inverse
soluti n for two equivalent dipoles in localising dual accessory pathways Med. biol. eng comput., v l. 41, no. 2, str. 133-140, 003. · & bsp;
R. Hren,< pan style='mso-ansi-language SL'> G. Stroink, Noninvas ve
characterisation of mu tiple ventricular events usi g electrocardiographic
im ging, Med. Biol. Eng. Co put., vol. 39, pp. 447-454, 001. · &n sp;
J. Pirnat,
Z. T ontelj. Correlation-based method for improvement of NQ signals
utilizing signal shape information. Appl. magn. reson., 2004, vol. 27,
no. 1-2, str. 343-357. |
< d width=17 style='border:non '> | /td> |
o:p> < pan style='font-size:11.0pt; so-ansi-language:SL'>
| FIZIKALNI EKS ERIMENTI 11. Naslov enote / predmeta /
modula |
< tr>
| 2. Kod enote
|
|
3. Število ECTS kr ditov
|
ECTS 4
4 Kontaktne ure
|
< d width=93 colspan=3 valign= op style='width:69.75pt;bord r-top:none;
border-left:n ne;border-bottom:solid windo text 1.0pt;border-right:doub e windowtext 1.5pt;
mso-b rder-top-alt:solid windowtex .5pt;mso-border-left-alt:so id windowtext .5pt;
mso-b rder-alt:solid windowtext .5 t;mso-border-right-alt:doubl windowtext 1.5pt;
paddin :0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
Skupaj
V 45 ur |
|
S
|
b style='mso-bidi-font-weigh :normal'>Ostale oblike /td>
|
5. Stopnja
|
Magistrska
|
6 Letnik
|
1.
letnik 7. Semester
|
Zimski |
||||||||||||
8 Študijski program< td> |
edicinska
fizika |
< :p> |
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
Izbirni |
11. Jezi |
Slove ščina |
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||
|
13. Cilji in pr dmetno
specifične ko petence < style='mso-bidi-font-weight normal'> |
Študent
sp zna najpomembnejše aparature na širšem področju eksp rimentalne
fizike. Predmetno
specifič ne kompetence: pridobitev pr ktičnega znanja < span>pri izvedbi zahtevnih f zikalnih meritev. |
/tr>
||||||||||||||||||||||||||||||
|
14. Opis vse ine Pri predmetu so na izbiro naslednje vaje iz različnih področ ih eksperimentalne fizike: < :p> ·& bsp; nbsp;
/span>Meritev dielektričnosti v teko& 269;ih kristalih in keramika
p class=MsoBodyText align=le t style='margin-bottom:6.0pt text-align:left'> · &n sp; & bsp;
/span>Večži ;na proporcionalna komora ·&nb p; &n sp;
Meritev s lopitve šibke interakcije pr ko meritve razpadnega č sa
mionov · · nbsp;
< span>M toda PIXE (protonsko vzbujen rentgenski žarki) span style='mso-list:Ignore' · &nbs ; &nb p;
Tunelska mikrosk pija in nizkoenergijski elek ronski uklon · · nbsp;
< span>H rtzsprung-Russelov diagram |
15. Temeljna literat ra /p> |
· ·&n sp; & bsp;
< span>B.P. Roe Probability and statistics n experimental physics, Spri ger
1992.
|
|||||||||||||||||||||||||||||
|
< style='mso-bidi-font-style: ormal'>16.1 Znanje in
|
Pr dobitev
praktičnega nanja na
razli& 269;nih področjih ekspe imentalne fizike in instrume tacije. | ||||||||||||||||||||||||||||||
| Uporaba
znanja pridobljenega pri ost lih predmetih na primeru pos usov na širšem
področ ju fizike. |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
< class=MsoNormal> |
Krit čno
ovrednotenje par metrov eksperimentalnih apar tur, njihove natančnost
in varnosti. |
||||||||||||||||||||||||||||||
| Sposobno t dela na kompleksnih apa aturah, zajemanja podatkov i njihovega zbiranja ter a alize. Sposobnost določ nja natančnosti meritve o:p> | |||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Uvodno
predavan e, izvedba praktikumskih vaj priprava poročil |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
Univerzitetna
izobra ba | |||||||||||||||||||||||||||||||
|
p class=MsoNormal> span
style='font-size:11. pt;mso-ansi-language:SL'>19. Metode ocenjevanja in
oce jevalna lestvica |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
Samoevalvacija,
š udentska anketa (univerzitet a in interna). |
|||||||||||||||||||||||||||||||
| 21. Nosilec in drugi izvaj lci
predmeta (3 reference izvajalcev) |
prof.
dr. Pe er Križan · · ·&nb p; &n sp;
I Arino,
P. Kri an et al., The
ERA-B ring imaging Cherenkov counter, Nucl. Instrum. Meth. A516 (2004 445. |
||||||||||||||||||||||||||||||
| < d width=48 style='border:non '> | /td> | < d width=6 style='border:none > | |||||||||||||||||||||||||||||
span style='font-size:11.0pt mso-ansi-language:SL'>
o:p>
< pan style='font-size:11.0pt; so-ansi-language:SL'>
< :p>
|
< style='mso-bidi-font-weight normal'>FIZIKALNI KSPERIMENTI 2 |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2. oda enote |
|
3. Število ECTS kreditov span style='font-size:11.0pt mso-ansi-language:SL'> | ECTS 4 |
|
45 ur |
Skupaj |
P o:p> |
< style='mso-bidi-font-weight normal'>V 45 ur |
S |
Ostale oblike |
&nb p; |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
/b> |
< class=MsoNormal>Magistrska |
< d width=77 colspan=2 valign= op style='width:57.6pt;borde -top:none;
border-left:no e;border-bottom:solid window ext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt;
mso-bor er-top-alt:solid windowtext 5pt;mso-border-left-alt:soli windowtext .5pt;
mso-bor er-alt:solid windowtext .5pt padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'
7. Semester
|
Zimski |
/td> | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Medicinska
fizika |
td width=129 colspan=7 valig =top style='width:96.85pt;bo der-top:none;
border-left none;border-bottom:solid win owtext 1.0pt;border-right:so id windowtext 1.0pt;
mso- order-top-alt:solid windowte t .5pt;mso-border-left-alt:s lid windowtext .5pt;
mso- order-alt:solid windowtext . pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4 t'>
|
10. Steber programa |
Izbirni |
|
Sl venščina |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 12. Posebnosti |
|
/tr>
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
13. Cilji in predmetno
specifične kompetence |
Predmetno
specifi&# 69;ne kompetence: pridobitev praktičnega znanja pri izvedbi zahtevni fizikalnih meritev. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
14. Opis sebine |
p class=MsoBodyText style='m rgin-left:18.0pt'>Pri predmetu so na izbiro naslednje vaje z
različnih podro 9;jih eksperimentalne fizike · &nb p; &n sp;
< span>Kontrast pri sl kanju z magnetno
resonanco · &nbs ;
Določitev masne ra like mD*-mD< sub> ·
/span> iagnostika plazme < pan style='mso-list:Ignore'> &nbs ;
Metoda EXAFS · &nbs ;
Presevna el ktronska mikroskopija nanoce k · |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
p class=MsoNormal> span
style='font-size:11. pt;mso-ansi-language:SL'>15. Temeljna literatura |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
< style='mso-bidi-font-style: ormal'> razumevanje o:p> |
Pridobitev
raktičnega znanja na
različnih pod očjih eksperimentalne f zike in instrumentacije. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
16.2 Uporaba |
Uporaba znanja prid bljenega pri ostalih predmet h na primeru poskusov na šir em področju fizike.< :p> |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
16.3 Refleksija |
p class=MsoNormal>Kritično
ovrednotenje parametrov eksp rimentalnih aparatur, njihov natančnosti
in varn sti. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
16.4 Prenos jive spretnosti –
niso ve ane le na en predmet |
Sposobnost
dela n kompleksnih aparaturah, zaj manja podatkov in njihovega biranja ter
analize. Spos bnost določanja natan&# 69;nosti meritve |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
U odno
predavanje, izvedba raktikumskih vaj, priprava p ročil |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
18. Pogo i za vključitev v
de o oziroma za opravljanje štu ijskih obveznosti |
< d width=434 colspan=13 valig =top style='width:325.35pt;b rder-top:none;
border-lef :none;border-bottom:double w ndowtext 1.5pt;border-right: ouble windowtext 1.5pt;
m o-border-top-alt:double wind wtext 1.5pt;mso-border-left- lt:double windowtext 1.5pt;
padding:0cm 3.5pt 0cm 3.5p '>
19. Metode ocen evanja in
ocenjevalna les vica |
Študent opravi 6 va , ocenjujejo se poročil o vajah in njihov zagovor.< :p> |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
21. Nosil c in drugi izvajalci pred eta (3 reference izvajalcev) o:p> |
< pan style='mso-list:Ignore'> &nbs ;
P. Križa , Recent developments in herenkov counters, Trans
Nucl. Sci. 8 (2001) 941. < pan style='mso-list:Ignore'> &nbs ;
T. Iijima
S. Korpar, P. Križan et al, A
novel ype of proximity RICH counte with multiple refractive in ex aerogel
radiator, Nucl. Instrum. eth. A548 (2005) 383. · |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| td width=60 style='border:no e'> | < d width=9 style='border:none > | < td> | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
< pan style='font-size:11.0pt; so-ansi-language:SL'>
< :p>
span style='font-size:11.0pt mso-ansi-language:SL'>
o:p>
< pan style='font-size:11.0pt; so-ansi-language:SL'>
< :p>
|
|
SEMINAR |
< d style='mso-cell-special:pl ceholder;border:none;padding 0cm 0cm 0cm 0cm'
width=2> p class='MsoNormal'>
|||||||||||||||
|
|
p class=MsoNormal> span
style='font-size:11. pt;mso-ansi-language:SL'> |
3. Število CTS kreditov |
span style='font-size:11.0pt color:black;mso-ansi-languag :
SL'>6 ECTS |
|
/tr>
||||||||||||
|
V |
S span
style='font-size:11. pt;mso-ansi-language:SL'>60 r |
nbsp; |
||||||||||||||
|
5. Stopnja |
Magistrska |
6. Letnik |
1.
letnik |
7. Semester o:p> |
|
|
||||||||||
| Medicinska
fizika |
9. Študij ka smer |
|
&nb p; |
|||||||||||||
< pan style='font-size:11.0pt;
color:windowtext;mso-ansi language:SL;font-style:norma ;mso-bidi-font-style:
ita ic'>10. Steber programa
|
span style='font-size:11.0pt mso-ansi-language:SL'>Obvezn
– skupni |
|
Slov nščina |
|
|
|
|
|||||||||
|
13. Cilji in p edmetno
specifične k mpetence b style='mso-bidi-font-weigh :normal'> |
Študenti se p i predmetu po eni strani
aučijo predstaviti širš fizikalni publiki znanstven teme, s katerimi
se sami ukvarjajo, po drugi strani p se navadijo na znanstvene d skusije, ki
take predstav tve spremljajo. | |||||||||||||||
|
< class=MsoNormal>< pan
style='font-size:11.0 t;mso-ansi-language:SL'>14. pis vsebine |
Program
eminarjev se oblikuje vsako eto, pretežno zajema snov iz vseh področij
fizike ki se raziskovalno gojijo n FMF in v sorodnih raziskova nih
institucijah. Kot men orji pri seminarjih nastopaj učitelji UL in
razi kovalci na sorodnih raziskov lnih institucijah. |
|||||||||||||||
|
< class=MsoBodyText>William
Stru k, Jr., E. B. White, "T e Elements of Style". |
/p> |
19.1 Znanje in razumevanje |
oznavanje
novosti na širš m področju fizike, pozn vanje osnovnih pravil dobreg
pisanja člankov in riprave predavanj. |
|||||||||||||
|
19.2 Uporaba |
|
|||||||||||||||
|
span
style='font-size:11. pt;mso-ansi-language:SL'>19. Refleksija |
Kr tično
presojanje pod tkov v literaturi, kriti ;no presojanje predavanj dru ih
predavateljev. |
|||||||||||||||
|
< style='mso-bidi-font-style: ormal'>19.4 Prenosljive spretno ti –
niso vezane le na en predmet |
Pred tavitev
lastnega dela, pi anje člankov, priprava redavanja, sodelovanje v
iskusiji. |
|||||||||||||||
|
| ||||||||||||||||
|
|
Obisk
pred vanj, dve seminarski nalogi ena v angleščini), ustn predstavitev. |
20. Metode evalvacij kakovosti |
p class=MsoNormal>Samoevalvacija,
študentska anketa (univerz tetna in interna). |
|||||||||||||
|
b style='mso-bidi-font-weigh :normal'>21. Nosilec in drugi i vajalci
predmeta (3 refer nce izvajalcev) |
prof.
dr Peter Križan · nbsp;
< span>K. Abe,
K.F. Chen, . Križan et al,
Time dependent CP violating asymmetries in b-& t;s anti-q q transitions, ·&nb p; &n sp;
. Križan, Recent developm nts in Cherenkov counters, Trans.
Nucl. Sci. 48 (2001) 941. 071101 |
|||||||||||||||
o:p>
|
|
IZBRANA POGLAVJA I FIZIKE |
|
2. Koda e ote
|
|
3. Število ECTS kredi ov |
td width=180 colspan=3 valig =top style='width:135.0pt;bo der-top:none;
border-left none;border-bottom:solid win owtext 1.0pt;border-right:do ble windowtext 1.5pt;
mso border-top-alt:solid windowt xt .5pt;mso-border-left-alt: olid windowtext .5pt;
mso border-alt:solid windowtext 5pt;mso-border-right-alt:dou le windowtext 1.5pt;
padd ng:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
p class=MsoNormal> ECTS
< class=MsoNormal>< pan
style='font-size:11.0 t;mso-ansi-language:SL'>4. K ntaktne ure 60 ur |
Skupaj |
P |
V o:p> |
< style='mso-bidi-font-weight normal'>S 60 ur |
Ostale oblike |
|
||||
|
|
Magistrska |
|
2.
letnik |
h3 align=left style='text-al gn:left'>7. Semester |
Zimski in letni o:p> | & bsp; |
||||||||||
8. Študijski program |
Medicinska fizika< :p> |
b style='mso-bidi-font-weigh :normal'> |
|
|||||||||||||
|
p class=MsoNormal>Izbirni |
1. Jezik |
Slovenščina |
|
|||||||||||||
|
12. Posebnosti |
/p> |
< class='MsoNormal'> | ||||||||||||||
|
|
< pan style='font-size:11.0pt; so-ansi-language:SL'>Študent
se pri predmetu seznanij z najnovejšimi raziskovalni i spoznanji na širšem
pod očju fizike. |
|||||||||||||||
|
Program
predavanj se o likuje vsako leto, delno – p ibližno v polovici primerov
prispevajo predavanja go tje iz tujine, delno pa pokr va raziskovalne novosti
i področij fizike, ki se raziskovalno gojijo na FMF i v sorodnih
raziskovalnih institucijah. |
b style='mso-bidi-font-weigh :normal'>15. Temeljna literatur < :p> |
Vezana
na konkreten program predavanj, se obliku e sproti. |
||||||||||||||
|
16. Predvideni št dijski
dosežki |
i style='mso-bidi-font-style normal'> razumevanj |
Poznavanje
novosti na širšem področ ju fizike. |
||||||||||||||
|
< class=MsoNormal> |
< pan style='font-size:11.0pt; so-ansi-language:SL'>Prenos
spoznanj iz enega podro 9;ja fizika na drugo. Sodelo anje v znanstvenih
diskus jah. |
|||||||||||||||
|
19.3 Reflek ija | Kritič no
presojanje podatkov v iteraturi, kritično pre ojanje predavanj drugih
p edavateljev. |
|||||||||||||||
|
span style='font-size:11. pt;mso-ansi-language:SL'>19. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet o:p> |
Sodelovanje
v diskusiji. |
17. Metode pouč vanja in
učenja |
||||||||||||||
|
Vpis v
letnik |
19. Metode ocen evanja in
ocenjevalna les vica |
Obisk
predavanj |
||||||||||||||
|
20. Metode evalvacije kakovosti |
span style='font-size:11.0pt mso-ansi-language:SL'>Samoev lvacija,
študentska anket (univerzitetna in interna). span style='color:red'> | |||||||||||||||
|
21. Nosilec n drugi izvajalci
predmet (3 reference izvajalcev) |
p of.
dr. Slobodan Žumer 1. &n sp; & bsp;
/span>D. Sve šek
and S. Žumer, Hydr dynamics of pair-annihilatin disclinations in SmC
fil s, Phys. Rev. Lett. 90, 55501 (2003) 2. & bsp; nbsp;
T. Ji , G.
P. Crawford, R. J. C awford, S. Žumer, and D. Fin tello, Surface ordering
transitions at a liquid cry tal-solid interface above th isotropic smectic A
tran ition, Phys. Rev. Lett. 0, 015504 (2003) < pan style='mso-bidi-font- amily:Times;mso-ansi-languag :SL'>3.&nb p; &n sp; K Kočevar, A. Borstni , I. Muševič, and S. Žu er, Capillary condensa ion of a nematic liquid crys al observed by force microsc py, Phys. Rev. Lett. b>86, 5914 (2001) | |||||||||||||||