* 1. Uvod * 2. Lastni razvoj * 3. Rešitve v SLO * 4. Slike

Vzporedni računalniki v Sloveniji - Sam svoj mojster 1/4

Simon Vavpotič

Kazalo

• 1. Uvod

• 2. Lastni razvoj in uporaba
  • 2.1 Laboratorij za digitalno procesiranje signalov na ljubljanski FE
  • 2.2 Bitov multiračunalnik
  • 2.3 Laboratorija za biomedicinske oslikave in numerične metode v elektrotehniki na ljubljanski FE
  • 2.4 Kemijski inštitut
  • 2.5 Inštitut Jožef Stefan
  • 2.6 Hidrometeorološki zavod Slovenije

• 3. Ponudba rešitev na slovenskem trgu
  • 3.1 Aster
  • 3.2 IBM Slovenija
  • 3.3 Hermes Plus
  • 3.4 Marand
  • 3.5 Manjši ponudniki

• 4. Slike, povezane s člankom

1. Uvod

Po ogledu slovenskih akademskih računalniških zmogljivosti in ponudbe tovrstnih računalnikov na našem trgu lahko rečemo, da imamo veliko računalnikov in veliko znanja, vendar premalo denarja za večje projekte, na kar kažejo tudi mnenja številnih uglednih strokovnjakov s tega področja.

Da je prav denar največji problem, zgovorno pričata pokvarjena in neuporabna Convexova superračunalnika na inštitutu Jožef Stefan in dejstvo, da velikih računalnikov v Sloveniji sicer nimamo. Imamo le srednje večprocesorske računalnike z do 10 procesorji in multiračunalnike iz nekaj deset računalnikov. Največje večprocesorske računalnike uporabljamo predvsem kot podatkovne strežnike. K sreči je mogoče narediti sorazmerno zmogljiv multiračunalnik tudi za malo denarja in ga uporabiti za znanstveno in tehnično računanje. O tem se lahko prepričamo, če obiščemo Kemijski inštitut Slovenije ali Hidrometeorološki zavod Slovenije. Oboji uporabljajo lastni multiračunalnik, za katerega so programsko opremo delno napisali sami, delno pa so jo zastonj dobili iz interneta. Vseeno ni odveč poudariti, da so za njihove probleme tudi pri nas že na voljo celotne rešitve velikih proizvajalcev, ki pa so za naše razmere predrage.

Po drugi strani na Fakulteti za elektrotehniko že dolgo razvijajo vzporedne arhitekture in pri tem uspešno sodelujejo tudi z velikimi tujimi proizvajalci elektronike. Vendar pogosto ne tudi s slovenskimi podjetji. Zato se upravičeno zastavlja vprašanje, ali moramo res najprej svoje zanje najprej prodati priznanemu tujemu podjetju, da potem od taistega podjetja kupimo izdelek, ki bi ga lahko naredili tudi doma in ga prodali v tujino. V nadaljevanju so zbrani sestavki o razvijalcih, uporabnikih in ponudnikih vzporednih računalnikov pri nas. Največ pozornosti smo namenili računalnikom za tehnično in znanstveno računanje.

Naprej >>