html xmlns:v="urn:schemas-mrosoft-com:vml" xmlns:o="u:schemas-microsoft-com:offi:office" xmlns:w="urn:sches-microsoft-com:office:word xmlns:m="http://schemas.miosoft.com/office/2004/12/om" xmlns="http://www.w3.orgR/REC-html40"> <ta http-equiv=Content-Type ntent="text/html; charset=wdows-1252"> <ta name=Generator content="crosoft Word 12"> Medicinska fiz��a - Medical Physics

Program predmetov na magistrskem študiju Medicinska fizika

<r style='mso-yfti-irow:17'> <d width=199 colspan=4 valigntop style='width:149.4pt;borer:double windowtext 1.5pt; border-top:none;mso-bordertop-alt:double windowtext 1.pt;padding:0cm 3.5pt 0cm 3.5t'>

21. Nosilec in drugi izvjalci predmeta (3 referene izvajalcev)

<d width=13 style='border:non'> td width=93 style='border:noe'>

1. Naslov enote / predmeta / modula

FIZIKA SEVANJA IN DOZIMETRIJA

 

2. Koda enote

 

3. Število ECTS kreditov

 

6 ECTS

 

4. Kontaktne ure 75 ur

 

Skupaj             

P 45 ur

V 15 ur

S

Ostale oblike

 

5. Stopnja

Magistrska

6. Letnik

1. letnik

7. Semester

Zimski

 

8. Študijski program 

Medicinska fizika

9. Študijska smer

 

 

10. Steber programa

Obvezni – skupni

11. Jezik

Slovenščina

 

12. Posebnosti

 

 

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

 

Študent spozna osnovne zakonitosti na področju interakcije delcev s snovjo in dozimetrije.

Predmetno specifične kompetence: Poznavanje in razumevanje  fizikalnih osnov interakcije radiacije s snovjo. Poznavanje in razumevanje pomembnosti natančne dozimetrije. Sposobnost za reševanje konkretnih problemov s področja dozimetrije. Sposobnost povezovanja teoretičnih napovedi in praktičnih problemov. Kritično ovrednotenje in uporaba novih spoznanj na področju dozimetrije (npr. novi dozimetrijski protokoli). Razvoj spretnosti v uporabi poznavanja interakcij delcev s snovjo.

14. Opis vsebine

 

Ionizirajoče sevanje: vrste in izviri ionizirajočega sevanja, osnovne količine, ki opisujejo interakcijo sevanja s snovjo (preseki, gostota toka, kerma, doza, ekspozicija)

Interakcije nevtralnih delcev s snovjo: fotonske interakcije (fotoefekt, koherentno (Rayleigh) in nekoherentno (Compton) sipanje, tvorba parov, fotonuklearne reakcije), nevtronske interakcije, atenuacijski koeficienti

Interakcije nabitih delcev s snovjo: elektronske interakcije (Moeller/Bhabha sipanje, zavorno sevanje, anihilacija), interakcije protonov in težjih delcev, izgube energije z ionizacijo, izgube energije s sevanjem, energijsko stresanje, enkratno in večkratno sipanje, doseg

Radioaktivni razpad: aktivnost, razpadne konstante, razpolovni časi, ravnovesna stanja

Fotonski in elektronski izvori: fluorescenca, zavorno sevanje, rentgensko sevanje, linearni pospeševalniki, filtracija

Monte Carlo simulacije: naključno vzorčenje, načini vzorčenja funkcij, Monte Carlo transport, razlika med determinističnimi in Monte Carlo izračuni, simulacije transporta nevtralnih in nabitih delcev

Votlinske teorije: teorija Bragg-Graya, teorija Spencer-Attixa, teorija Burlina, Fanov teorem

Osnove dozimetrije: dozimetri, absolutna in relativna dozimetrija, merilna območja, energijska odvisnost, stabilnost

Ionizacijske celice: proste ionizacijske celice, votlinske ionizacijske celice, meritve naboja in toka, saturacija in rekombinacija, ionizacija, ekscitacija in povprečna energija ionskega para

Dozimetrija in kalibracija fotonskih in elektronskih curkov z votlinskimi ionizacijskimi celicami: absolutna dozimetrija z ionizacijskimi celicami, kalibracija ionizacijskih celic, primarni standardi, kalibracija v zraku, kalibracija v fantomih,

Kalibracijski protokoli:, kalibracija fotonskih curkov, kalibracija elektronskih curkov

Integralna dozimetrija: termoluminiscenčna dozimetrija, filmska dozimetrija, kemična dozimetrija, kalorimetrična dozimetrija, prednosti in slabosti posameznih vrst dozimetrije

Ostali detektorji sevanja: proporcionalni števci, Geiger-Muellerjevi števci, scintilacijski detektorji, polprevodniški detektorji

Mikrodozimetrija: linearni prenos energije, stohastične količine

15. Temeljna literatura

 

·         Frank H. Attix, Introduction to radiological physics and radiation dosimetry, Wiley-Interscience; (September 1986), 640pp. ISBN: 0471011460

·         Glen F. Knoll, Radiation detection and measurement, John Wiley & Sons; 3rd edition (December 1999), 802pp. ISBN: 0471073385

·         Harold E. Johns and John R. Cunningham, The physics of radiology, Charles C Thomas Pub Ltd; 4th edition (December 1983), 796 pp. ISBN: 0398046697

·         E.B. Podgorsak (editor), Review of Radiation Oncology Physics: A Handbook for Teachers and Students, pp.1-532, International Atomic Energy Agency, Vienna, Austria (2004).

·         E.B. Podgorsak, Radiation Physics for Medical Physicists, Springer, Heidelberg (2005), ISBN 3-540-25041-7

 

16. Predvideni študijski dosežki

 

 

19.1 Znanje in

 razumevanje

Pridobitev osnovnega znanja interakcij neposredno in posredno ionizirajočega sevanja s snovjo.

Razumevanje depozicje energije ionizirajočega sevanja v snovi.

Seznanjanje z osnovami dozimetričnih metod in različnimi ionizacijskimi detektorji.

19.2 Uporaba

Uporaba osnovnih fizikalnih principov za reševanje problemov v dozimetriji, radioterapiji in slikanju z ionizirajočimi sevanji (CT, PET).

19.3 Refleksija

Kritično ovrednotenje teoretičnih napovedi z rezultati praktičnih meritev ionizirajočega sevanja.

19.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Sposobnost zbiranja podatkov ter razlaganja in vrednotenja rezultatov.

Sposobnost komuniciranja s strokovnjaki s podobnih področij (strojnih, elektrotehniških in medicinskih strok).

Predavanja seminarji

18. Pogoji za vklju&#69;itev v delo oziroma zaopravljanje študijskih obvezosti

Vpis v letnik<o:p>

 <p>

&nbs;

19. Metod ocenjevanja in ocenjevala lestvica/b>

p class=MsoNormal>Obisk predavaj, seminarska naloga, kolokvj, ustni izpit

20. Metode evalvacij kakovosti/b>

p class=MsoNormal>Samoevalvacija, študentska anketa (univerztetna in interna).

doc. dr. Robert Jeraj, pro. dr. Ervin Podgoršak, /o:p>

prof. dr Marko Mikuž

span style='font-size:11.0ptcolor:black;mso-ansi-languag: SL'> 

<pan style='mso-list:Ignore'>      &nbs;  Jeraj, R. Keall, P.J., and Siebers J.V., The effect of dosecalculation accuracy on iverse treatment planning Phys Med Biol 47(3), 2002, 91-407.·       &nbs; K.A. Paskale, J.P. Seuntjens, H.J. Patroinio, E.B. Podgorsak, Physical aspects of dynmic stereotactic radiosurery with very small photon bams (1.5 and 3 mm in diamete), Med. Phys. 30, 111-118 (2003).

·   &nbs;     T. Mali Tadej, V.Cindro, M. Mikuž, Siliconmicrostrip detectors for digtal mammography - evaluaton and spatial resolution stdy. Nucl. instrum, mehods phys res., Sect. A, Accl., 2001, vol. 460, str. 76-0

< class=MsoNormal> 

/td>
<td> <td>
 <span>

 

<span>

span style='font-size:11.0ptmso-ansi-language:SL'>&bsp;

1. Naslov enote predmeta / modula <o:p>

  tr style='mso-yfti-irow:1;pae-break-inside:avoid;mso-rowmargin-right:1.35pt'> h2 align=left style='text-algn:left'>2. Koda enoteo:p>

 /span>

<d width=192 colspan=8 valigntop style='width:144.0pt;borer-top:none; border-left:one;border-bottom:solid windwtext 1.0pt;border-right:sold windowtext 1.0pt; mso-brder-top-alt:solid windowtex .5pt;mso-border-left-alt:soid windowtext .5pt; mso-brder-alt:solid windowtext .5t;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4p'>

3. Število ECTS kreditov<:p>

p class=MsoNormal> 

6 ECS

<td>

4. Kontatne ure 60 ur

 

Skupaj             /b>

P 45ur<b>

V 15 ur /o:p>

Otale oblike

  /tr>

5. Stopnjao:p>

/p>

6. Letnik

1. letnik

7. Semester

Zimski

 

8. Študijski program 

Medicinska fizika

9. Študijska smer

 

 

10. Steber programa

Obvezni – skupni

11. Jezik

Slovenščina

 

12. Posebnosti

 

 

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

 

Študent spozna osnovne zakonitosti na področju fizike jedra in osnovnih delcev.

Predmetno specifične kompetence: Poznavanje in razumevanje interakcij med osnovnimi delci in med njihovimi vezanimi stanji (hadroni). Sposobnost za reševanje konkretnih problemov s področja fizike jedra in osnovnih delcev. Sposobnost povezovanja teoretičnih napovedi in meritev. Kritično ovrednotenje in uporaba novih spoznanj na področju fizike jedra in osnovnih delcev.

14. Opis vsebine

 

Uvod: urejenost narave po nadstopjih.

Poskusi v fiziki jedra in osnovnih delcev. Pospeševalniki. Detekcija nabitih in nevtralnih delcev.

Jedrska fizika. Sile med nukleoni. Lastnosti jedra. Modeli zgradbe jeder.

Standardni model. Sile na daljavo. Vrste interakcij. Barva. 

Simetrije in grupe. Rotacije. Clebsh-Gordonovi koeficienti. Izospin. Sipanje pip->pip. Okusna SU(3) simetrija. Mezoni. Barioni

Antidelci. Nerelativistična teorija motnje, zlato pravilo. Elektrodinamika delcev brez spina. Feynmanova pravila. Sipalni presek. Razpadna širina.

Diracova enacba. Rešitve Diracove enacbe za prost delec. Kovariantna oblika. Vijačnost. Diracova enacba za antidelce.  Normalizacija bispinorjev.

Elektrodinamika delcev s spinom 1/2. Feymanova pravila. Moellerjevo sipanje. Vsota po spinih. Polnostna relacija. Izreki o sledeh. Sipanje em-> em. Diferencialni sipalni presek. Anihilacija e+e- ->mm, qq. Razmerje R, dokaz za obstoj barve. Kotna porazdelitev.

Šibka interakcija: uvod, zgodovina. Interakcija tok-tok. Kršitev parnosti. V-A struktura. Razpad beta. Razpad miona. Razpad piona, konflikt med sučnostjo in ročnostjo. Sipanje nevtrinov.  Nevtralni šibki tokovi. Šibki  prehodi med generacijami, matrika CKM. Meritev matričnih elementov CKM, unitarnost. Mehanizem GIM. Nevtralni tok, ki spremeni okus.

Sistem nevtralnih kaonov. Parnost P, C, CP za stanja z dvemi oz. tremi pioni. Lastna stanja CP. Kršitev CP. Škatlasti diagrami. Mešanje pri nevtralnih mezonih B. Kršitev CP.          

Elektrošibka interakcija. Feynmanova pravila. Umeritvene simetrije. Lokalna umeritev. Kovariantni odvod.           

Močna interakcija.

Veliko poenotenje. Zveza med fiziko osnovnih delcev in razvojem vesolja

15. Temeljna literatura

 

  • F. Halzen, A.D. Martin, Quarks and Leptons, Wiley 1984
  • M. Rosina, Jedrska fizika, DMFA
  • D. Perkins, Introduction to High Energy Physics, Cambridge University Press 2000
  • B. Povh, K.Rith, C.Scholtz, F.Zetsche, Teilchen und Kerne, Springer 1999
  • B. Povh, M. Rosina, Scattering and Structures, Springer 2005.

16. Predvideni študijski dosežki

 

 

16.1 Znanje in

 razumevanje

Pridobitev osnovnega znanja na področju fizike jedra in osnovnih delcev. Poznavanje in razumevanje interakcij med osnovnimi delci. Sposobnost povezovanja teoretičnih napovedi in meritev. Kritično ovrednotenje in uporaba novih spoznanj na področju fizike jedra in osnovnih delcev.

16.2 Uporaba

Razumevanje interakcij med osnovnimi delci in interakcij med osnovnimi delci in jedri, njihov vpliv na nastanek in razvoj vesolja, stabilnost materije. Razumevanje fizikalnih osnov metod detekcije.

16.3 Refleksija

Kritično ovredotenje teoretičnih napovedi z rezultati meritev.

16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Sposobnost razumevanja pojavov ter razlaganja in vrednotenja rezultatov meritev.

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanje, izdelava domače naloge.

 

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

 

 

Univerzitetna izobrazba

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Obisk predavanj, domača naloga, ustni izpit

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, študentska anketa (univerzitetna in interna).

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev)

prof. dr. Svjetlana Fajfer, prof. dr. Peter Križan

 

S. Fajfer, J. Kamenik. Charm meson resonance and D -> V semileptonic form factors. Phys. rev., D Part. fields gravit. cosmol., 2005, vol. 72, str. 034029-1-034029-11

S. Fajfer, T.N. Pham, A. Prapotnik. Charmless final state interaction in B->pi pi decays. Phys. rev., D Part. fields gravit. cosmol., 2005, 72, str. 114001-1-7.

K. Abe, P. Križan et al., A measurement of lifetime difference in D0 meson decays, Phys. Rev. Lett. 88 (2002) 162001.

 

 


 

1. Naslov enote / predmeta / modula

FIZIKALNA MERJENJA 2

 

2. Koda enote

 

3. Število ECTS kreditov

 

6 ECTS

 

4. Kontaktne ure 45 ur

 

Skupaj              

P 30 ur

V 15 ur

S

Ostale oblike

 

5. Stopnja

Magistrska

6. Letnik

1. letnik

7. Semester

Zimski

 

8. Študijski program 

Medicinska fizika

9. Študijska smer

 

 

10. Steber programa

Obvezni – strokovni

11. Jezik

Slovenščina

 

12. Posebnosti

 

 

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

 

Študent se seznani z bistvenimi fizikalnimi principi in bazičnimi podatki, ki jih potrebuje pri delu z nabitimi delci in fotoni. Predmet predstavlja  odskočno desko pri nadaljnjem študiju priprave snopov pospešenih delcev in fotonov za raziskave v fiziki jedra in osnovnih delcev ter za medicinsko diagnostiko in terapijo, njihovo detekcijo in obdelavo elektronskih signalov. Koncepti so ilustrirani s številnimi praktičnimi nalogami.

14. Opis vsebine

 

Pospeševalni sistemi. Ionski izviri, pregled pospeševalnikov, transport nabitih delcev.

Radioaktivnost. Ponovitev osnovnih pojmov, viri sevanja.

Sodelovanje ionizirajočega sevanja s snovjo. Težki nabiti delci, lahki delci, fotoni, nevtroni.

Detektorji. Plinske ionizacijske celice, proporcionalni števci, večžični proporcionalni števci, potovalne komore, Geiger-Muellerjeva cev, polvodniški detektorji, scintilacijski detektorji in fotopomnoževalke.

Identifikacija delcev. Detektorji energijskih izgub, čas  preleta, detektorji Čerenkova.

Elektronika. Nabojno občutljivi ojačevalnik, oblikovanje sunkov, prenos po koaksialnem kablu inprilagoditve, pregled standardnih elektronskih modulov.

Dozimetrija. Absorbirana doza, kerma, obsevna doza, ekvivalentna doza, zakonodaja in tveganja.

Aplikacije. Pregled aktivnosti pri nas, obisk laboratorija.

15. Temeljna literatura

 

F. Cvelbar, Merjenje ionizirajočega sevanja, rokopis, 1998.

W.R. Leo, Techniques for Nuclear and Particle Physics Experiments, Springer-Verlag, Berlin 1987.

Claus Grupen, Particle Detectors, Cambridge University Press, 1996.

G.F. Knoll, Radiation Detection and Measurement, J. Wiley, New York 1979 (tudi novejša izdaja).

16. Predvideni študijski dosežki

 

 

19.1 Znanje in

razumevanje

Predmet vpeljuje v osnove priprave pospešenih nabitih delcev in fotonov,  merjenja ionizirajočega sevanja, obdelave signalov.

19.2 Uporaba

Uporaba znanj pri delu z izvori sevanja.

19.3 Refleksija

Modeliranje aparatur in preverjanje njihovega delovanja z meritvami.

19.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Sposobnost priprave modela in njegovega  ovrednotenja na podlagi izmerkov.

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanja, vaje, seminarji.

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

 

 

Vpis v letnik.

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

 

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, študentska anketa (univerzitetna in interna).

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev)

prof. dr. Andrej Likar

 

Likar A., Vidmar T. Analysis of gamma-ray spectra from HPGe detectors in field conditions without explicit energy calibration. Appl. radiat. isotopes., 2002, vol. 57, str. 67-72.

Likar A., Vidmar T., Lipoglavšek M. Resolving double peaks in high-resolution spectra by spectrum convolution. J. phys., D, Appl. phys., 2004, vol. 37, str. 932-937.

Vidmar T., Likar A. Calculation of total efficiencies of extented samples for HPGe detectors. Nucl. instrum, methods phys res., Sect. A, Accel., 2005, vol. 555, str. 251-254.

 

 


 

1. Naslov enote / predmeta / modula

ANATOMIJA ČLOVEKA

 

2. Koda enote

 

3. Število ECTS kreditov

 

6 ECTS

 

4. Kontaktne ure 60 ur

 

Skupaj             

P 45 ur

V

S 15 ur

Ostale oblike

 

5. Stopnja

Magistrska

6. Letnik

1. letnik

7. Semester

Letni

 

8. Študijski program 

Medicinska fizika

9. Študijska smer

 

 

10. Steber programa

Obvezni – skupni

11. Jezik

Slovenščina

 

12. Posebnosti

 

 

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

 

Študent spozna osnove anatomije  človeškega telesa.

Predmetno specifične kompetence: Poznavanje in razumevanje zgradbe in delovanja posameznih sistemov v telesu s poudarkom na radioterapevtskem pristopu. Ovrednotenje in uporaba novih znanj na področju anatomije in fiziologije,predvsem s kliničnega vidika.

14. Opis vsebine

 

Lokomotorni sistem: Zgradba in osnovne značilnosti skeleta, sklepov in mišičja.

Krvožilni sistem: Srce in osrčnik, arterijski, venski in mezgovni obtok. Mali, veliki in portalni krvni obtok.

Dihala: Zgornje in spodnje dihalne poti, delitev pljuč, njihov krvni obtok in mezgovnice. Prsna in pljučna mrena.

Prebavila: Prebavna cev, prebavne žleze. Posebnosti venske drenaže. Mezgovnice. Trebušna mrena.

Urogenitalni sistem: Ledvice in sečna izvodila. Moški in ženski spolni aparat. Posebnosti žilja in mezgovnic v zvezi z razvojem. Retroperitonealni prostor.

Živčevje: Centralno in periferno živčevje. Somatsko in vegetativno živčevje. Možganske ovojnice in likvorski sistem.

Topografija: Odnosi med posameznimi sistemi in njihovimi enotami na horizontalnih in frontalnih prerezih.

Tumorji: Tumorji v različnih organskih sistemih, radiološka diagnostika tumorjev (velikost, omejenost od okolice, prekrvljenost, vrsta tumorja, benignost/malignost)

15. Temeljna literatura

 

·         Larsen WJ: Anatomy: develpoment, function, clinical correlations. Saunders, Elsevier Science, 2002, ISBN 0 - 7216 - 4646 - 8

·         Moore KL: Clinically oriented anatomy. Williams & Wilkins, Baltimore, 1992 ISBN 0 - 683 - 06133 - X

·         Ellis H, Logan B, Dixon A: Human cross-sectional anatomy. Atlas of body sections and CT images. Butterworth-Heinemann Ltd., Oxford, 1991, ISBN 0 7506 1241 X

·         Ellis H, Logan B, Dixon A: Human sectional anatomy. Pocket atlas of body sections, CT and MRI images. Butterworth-Heinemann Ltd., Oxford, 2001, ISBN 0 34080764 4

 

16. Predvideni študijski dosežki

 

 

19.1 Znanje in

 razumevanje

Pridobitev osnovnih znanj o glavnih sistemih človeškega telesa, njihovih medsebojnih odnosih ter delovanju. Osnovni pregled zgradbe tumorjev

19.2 Uporaba

Uporaba osnovnih anatomskih znanj za reševanje problemov v fizikalni medicini

19.3 Refleksija

Kritično ovrednotenje rezultatov preiskav s teoretičnimi znanji anatomije

19.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Sposobnost komuniciranja s strokovnjaki medicinskih strok, identifikacija kliničnih problemov s pomočjo znanja osnov anatomije

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanja, seminarji

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

 

 

Vpis v letnik

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Predavanja, kolokvij, izpit

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, študentska anketa (univerzitetna in interna).

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev)

prof. dr. Dean Ravnik, doc. dr. Marija Hribernik

 

·         Hribernik M., Gadžijev E.M., Mlakar B., Ravnik D. Variations of Intrahepatic and Proximal Extrahepatic Bile Ducts. Hepato-Gastroenterology 2003; 50: 342-348. ISSN 0172-6390

·         Hribernik M, Gadžijev EM, Mlakar B, Ravnik D. Variations of intrahepatic and proximal extrahepatic bile ducts. Hepato-Gastroenterol, 2003; 50: 342-348. ISSN 0172-6390.

·         Hribernik M, de Cecchis L, Trotovšek B, Gadžijev EM, Ravnik D. Anatomical Variations of the Right Hepatic Veins and their Relevance to Surgery. Hepato-Gastroenterol, 2003; 50: 656-660. ISSN 0172-6390.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

<d width=91 valign=top style=width:68.4pt;border-top:noneborder-left:double windowtex 1.5pt; border-bottom:sold windowtext 1.0pt;border-riht:solid windowtext 1.0pt; mso-border-top-alt:solid widowtext .5pt;mso-border-alt:olid windowtext .5pt; msoborder-left-alt:double windotext 1.5pt;padding:0cm 5.4pt0cm 5.4pt'>

5. Stopnja<o:p>

td style='mso-cell-special:paceholder;border:none;paddin:0cm 0cm 0cm 0cm' width=2

 <td>

Obvezni – skupni tr style='mso-yfti-irow:6;pae-break-inside:avoid;mso-rowmargin-right:1.35pt'> p class=MsoNormal>span style='font-size:11.pt;mso-ansi-language:SL'>12.Posebnosti/b>

13. Cilji in predmtno specifične kompeence

 

1. Naslov enote / predmeta / modula

FIZIOLOGIJA

 

2. Koda enote

 

3. Število ECTS kreditov

 

6 ECTS

 

4. Kontaktne ure 60 ur

 

Skupaj             

P 45 ur

V

< class=MsoNormal><pan style='font-size:11.0t;mso-ansi-language:SL'>S 15 ur

Ostale blike<p>

 

Magisrska

6. Letnik<o:p>

1. letnik

span style='font-size:11.0pt mso-ansi-language:SL'>7.Semester

 
8. Študijski proram 

Medicinska fzika

9. Študijska mer

 

11. Jezik

<td>

Slovenš&269;ina

 

 

 

Študent se spozna s funkcijo normalnega organizma.  Usvoji temeljne koncepte v fiziologiji in spozna principe merjenja fizioloških pojavov ter se navaja v skladu s koncepti interpretirati rezultate meritev. Pouk fiziologije temelji na uporabi pridobljenih spoznanj iz biofizike, biokemije, biologije in normalne morfologije.

14. Opis vsebine

 

Splošni principi: Biološki regulacijski sistemi, temeljna načela teorije sistemov, homeostaza.  Transport snovi preko membran in epiteljev, transport snovi po telesu.  Temelji elektrofiziologije.  Temelji kontraktilnosti. 

Fiziologija kardiovaskularnega sistema: Električna  aktivnost srca.  Hemodinamika.  Srce kot črpalka.  Arterijski  sistem.  Krvni tlak in merjenje krvnega tlaka.  Mikrocirkulacija.  Limfni obtok.  Periferna cirkulacija in njena regulacija. Nadzor delovanja srca.  Venski sistem in minutni volumen  srca.  Značilnosti pretoka krvi skozi posamezna področja. 

Fiziologija dihanja: Povezanost funkcije s strukturo  pljuč. Alveolna ventilacija.   Mehanika dihanja.  Difuzija plinov v pljučih.  Pretok krvi skozi pljuča.  Razmerje med ventilacijo in perfuzij pljuč.  Transport kisika in ogljikovega dioksida s krvjo.  Uravnavanje dihanja.  Nerespiratorne funkcije  pljuč.  Fiziologija ledvic in telesnih tekočin: 

Fiziologija  telesnih tekočin.  Fiziologija ledvic (povezanost funkcije s  strukturo ledvic, ledvični krvni obtok in glomerulna filtracija,  ocenjevanje mikropunkcijskih podatkov, proksimalni tubul,  Henlejeva zanka in protitočnik, distalni nefron, učinki hormonov na funkcijo ledvic).  Regulacija vode in elektrolitov v  telesu (regulacija volumna krvi, regulacija osmolalnosti  plazme, acidobazična fiziologija, homeostaza kalija).

Fiziologija živčne celice in sinaptični prenos:  Mikrofiziologija sinaptičnega prenosa, mediatorski sistemi, regeneracija  živčne celice.  Fiziologija nevronskih sklopov: Značilni pojavi v  mreži nevronov.  Refleksi.  Razvoj živčevja.  Pregled funkcijskih enot živčnega sistema:

Senzorični sistemi (senzorični procesi - splošno, somatosenzorični,  posebej bolečina, vidni, slušni, vestibularni sistem, voh in  okušanje).  Motorični sistem (hrbtenjača, možgansko deblo,  primarni in neprimarni motorični korteks, bazalni gangliji,  mali možgani).  Retikularna formacija.  Vegetativni živčni sistem.  Hipotalamus.  Nevroendokrinologija.  Limbični sistem. 

Senzorično - motorična integracija: Hrbtenjačni  nivo (refleksi, lokomocija).  Nivo možganskega debla (posturalni refleksi, nadzor očesnih gibov).  Kortikalni nivo  (nadzor gibanja, govor).  Nevroanatomski substrat višjih živčnih dejavnosti.  Elektrofiziologija  kortikalnih celic (EEG). Budnost, spanje. Motivacija.  Čustvovanje. Specializacija možganskih polobel.  Pomnenje  in učenje. 

Fiziologija prebave: Fiziologija gladke mišice in motiliteta  prebavil.  Prebavni encimi in sokovi, fiziologija sekrecije in absorpcije. 

Metabolizem: Izmenjava energije.  Energijska bilanca.  Termoregulacija.  Povezave v metabolizmu.  Posebnosti metabolizma v posameznih organih in tkivih.  Metabolizem kalcija in fiziologija kosti.  Metabolizem železa in oligoelementov. 

Fiziologija endokrine sekrecije: Fiziologija hormonske sekrecije, učinki in mehanizmi delovanja hormonov (hipofiza in hipotalamus, ščitnica, nadledvična žleza, spolne žleze).  Fiziologija nosečnosti.

Integracija telesnih funkcij:  telesni napor, ortostaza.

 

15. Temeljna literatura

 

Berne RM, Levy MN, Koeppen BM in Stanton BA. Physiology, 5th Ed. St.Louis: Mosby, 2004

16. Predvideni študijski dosežki

 

 

19.1 Znanje in

 razumevanje

Pridobitev osnovnih znanj o glavnih sistemih človeškega telesa, njihovih medsebojnih odnosih ter delovanju.

19.2 Uporaba

Uporaba osnovnih fizioloških znanj za reševanje problemov v fizikalni medicini

19.3 Refleksija

Kritično ovrednotenje rezultatov preiskav s teoretičnimi znanji fiziologije

19.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Sposobnost komuniciranja s strokovnjaki medicinskih strok, identifikacija kliničnih problemov s pomočjo znanja osnov fiziologije

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanja, seminarji

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

 

 

Vpis v letnik

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Predavanja, kolokvij, izpit

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, študentska anketa (univerzitetna in interna).

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev)

prof. dr. Vito Starc

 

·         Starc,V, Schlegel, TT. Real-time multichannel system for beat-to-beat QT interval variability. J Electrocardiol 2006: 39; 358- 367

·         Starc V. Effects of myogenic and metabolic mechanisms on the autoregulation of blood flow through muscle tissue: a mathematical model study. Cardiovasc. Eng. 2004; 4: 81-88.

·         Starc V. Novejši pogledi na biologijo staranja. Zdrav Vestn 1999; 68(11):655-72.

 

 


 

 

<d width=199 colspan=4 valigntop style='width:149.4pt;borer:double windowtext 1.5pt; border-top:none;mso-bordertop-alt:double windowtext 1.pt;padding:0cm 3.5pt 0cm 3.5t'>

17. Metode poučevana in učenja

1. Naslov enote / predmeta / modula

EKSPERIMENTALNA MEDICINSKA FIZIKA

 

2. Koda enote

 

3. Število ECTS kreditov

 

6 ECTS

 

4. Kontaktne ure 60 ur

 

Skupaj             

P

V 45 ur

S 15 ur

Ostale oblike

 

5. Stopnja

Magistrska

6. Letnik

2. letnik

7. Semester

Zimski

 

8. Študijski program 

Medicinska fizika

9. Študijska smer

 

 

10. Steber programa

Obvezni – skupni

11. Jezik

Slovenščina

 

12. Posebnosti

 

 

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

 

Študent spozna najpomembnejše aparature na področju medicinske fizike.

Predmetno specifične kompetence: pridobitev praktičnega znanja  na področjih radioterapije, nukelarne medicine, diagnostične radiologije, zdravstvene fizike, varstva pred ionizirajočimi sevanji in instrumentacije. Znaten del vaj se izvaja na profesionalnih aparaturah na Onkološkem inštitutu, v Kliničnem centru in na Institutu J. Stefan.

14. Opis vsebine

 

Vaje iz radioterapije

1.      Obsevalni aparat z radioaktivnim izvorom 60Co:  meritev parametrov obsevalnega polja z  elektrometrom, vodnim fantomom in ionizacijsko celico z uporabo dozimetričnega protokola.

2.      Linearni pospeševalnik (fotoni) : meritev parametrov fotonskega obsevalnega polja z elektrometrom, vodnim fantomom in ionizacijsko celico z uporabo dozimetričnega protokola

3.      Linearni pospeševalnik (elektroni): meritev parametrov elektronskega obsevalnega polja z elektrometrom, vodnim fantomom in ionizacijsko celico z uporabo dozimetričnega protokola..

4.      Plan  obsevalnega zdravljenja dojke z uporabo računalniškega načrtovalnega sistema: priprava obsevalnega plana, nastavitev obsevalnih polj, izračun obsevalnih časov in optimizacija plana glede na homogenost ali nehomogenost obsevalne doze v dojki.

5.      Obsevalni čas zdravljenja z uporabo enega obsevalnega polja.: izračun obsevalnega časa za eno obsevalno polje upoštevaje predpisane parametre (velikost obsevalnega polja, globina, energija, porazdelitev absorbirane doze v tkivu).

Vaje iz diagnostične radiologije

6.      Parametri kakovosti diagnostičnega aparata: puščanje ohišja, preverjanje velikosti gorišč, merjenje razpolovne debeline, delovanje zaslonk, kongruenca, centriranje koristnega snopa, ekspozicijski parametri, ponovljivost, linearnost, specifična ekspozicijska doza, avtomatska kontrola ekspozicije

7.      Parametri kakovosti rentgenskega aparata za računalniško tomografijo: pozicioniranje, debelina rezov, prostorska ločljivost, določanje dimenzij na slikah,  umeritev CT števil, dozni indeks CTDI, določitev doznega profila.

8.      Dozimetrija pacientov: meritev vstopne kožne doze, meritev produkta  doze in ploščine slikovnega polja, meritve s fantomi, Monte Carlo simulacija prejete doze, vzpostavitev diagnostičnih referenčnih ravni

 

Vaje iz nuklearne medicine

9.      Parametri delovanja gama kamere: preveri se energijska in prostorska ločljivost, homogenost, občutljivost, prostorska linearnost, puščanje ščita

10.  Radiofarmacija: spremlja se priprava izotopa za aplikacijo, eluacijo izotopa iz generatorja, preveri se čistost izotopa in izmeri aktivnost. Pojasni se kontrola kakovosti kalibratorjev, natančnost določitve diagnostične doze, ponovljivost in linearnost

11.  Ciklotron in PET detektor- ogled delovanja ciklotrona in pozitronsko emisijske tomografske naprave.

 

Vaje iz zdravstvene fizike in instrumentacije

12.  Notranja dozimetrija: način vnosa radioaktivne snovi, izračun doze za posameznika iz prebivalstva zaradi vnosa radioaktivnih snovi. in za pacienta pri  tipični preiskavi v nuklearni medicini., modeli izračuna za posameznika iz prebivalstva in pacienta

13.  Uporaba merilne opreme: Ionizacijske celice, proporcionalne celice, Geiger Mullerjevi števci, scintilatorji, fotopomnoževalke, polprevodniški detektorji

14.  Instrumentacij: sistemi za zajemanje poatkov, obdelava podatkov.

 

b style='mso-bidi-font-weigh:normal'>15. Temeljna literatur

<:p> 

·&bsp;    nbsp;   /span>Frank H Attix, Introduction to rdiological physics and radiaion dosimetry, Wiley-nterscience; (September 1986, 640pp. ISBN: 0471011460

·&bsp;    nbsp;   /span>Glen F.Knoll, Radiation detectio and measurement, John Wley & Sons; 3rd editin (December 1999), 802pp. ISN: 0471073385

·  &nsp;    &bsp; P. Sprawls, Physial Principles of Medical Imaing, Medical Physics ublishing, (1993), 656pp, ISN 0-944838-54-5

<pan style='mso-list:Ignore'>      &nbs;  S.R. Cherry, J. A Sorenson, M.E. Phelps, Pysics in Nuclear Medicine, Saunders, Elsevier Sciece, 3rd ed (2003)523pp,  ISBN 07268341X

·   &nsp;     J. Van Dyk (editor), Th Modern Technology of Radiaton Oncology, Medical hysics Publishing (1999) 824pp ISBN 0944838383

· &nsp;    &bsp;  /span>H. Cember, ntroduction to Health Physic, McGraw-Hill Professonal; 3rd edition(1996), 731 pp, ISBN 007105418

p class=MsoNormal> 

< style='mso-bidi-font-weightnormal'>16. Predvideni študijsk dosežki

 

 

19.1 Znanje n

span style='mso-spacerun:es'> razumevanje/o:p>

Pridobitev praktčnega znanja  a področjih radioterpije, nukelarne medicine, dignostične radiologij, zdravstvene fizike, varstv pred ionizirajočimi seanji in instrumentacije.<:p>

19.2 Uporaba/o:p>

Uporaba znanja pidobljenega pri ostalih predetih pri reševanju prakti9;nih problemov radioteraije, nukelarne medicine, dianostične radiologije, zdravstvene fizike, varstvapred ionizirajočimi sevnji in instrumentacije.

19.3 Refleksija

< class=MsoNormal>Kritično vrednotenje parametrov ekspeimentalnih aparatur, njihovenatančnosti in varnoti.

19.4 Prenoslive spretnosti – niso vezne le na en predmet

Sposobnost dela nakompleksnih aparaturah, zajeanja podatkov in njihovega ziranja ter analize.<o:p>

Sposobnost komunicirnja s strokovnjaki s podobni področij (strojnih, elektrotehniških in medicinsih strok)./p>

Predavanja, eksperimentalne vaje.

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

 

 

Vpis v letnik

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Študent opravi 9 vaj, iz vsakega področja najmanj eno

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, študentska anketa (univerzitetna in interna).

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev)

doc. dr. Damijan Škrk, prof. dr. Peter Križan

 

·         I. Arino et al., The HERA-B  Ring Imaging Čerenkov Counter, Nucl. instrum, methods phys res., Sect. A, Accel., 2003, 516, str. 445-461.

·         D. Škrk, Presejalni program zgodnjega odkrivanja raka dojk. Radiol. oncol. (Ljubl.), 2004, letn. 38, suppl. 1, str. S27-S33.

·         P. Križan, Recent developments in Cherenkov counters, Trans. Nucl. Sci. 48 (2001) 941.

 

 

 

 

 

 

 

 


 


1. Naslov enote / predmeta / modula

FIZIKA RADIOTERAPIJE

 

2. Koda enote

 

3. Število ECTS kreditov

 

9 ECTS

 

4. Kontaktne ure 75 ur

 

Skupaj             

P 45 ur

V 15 ur

S  15 ur

Ostale oblike

 

5. Stopnja

Magistrska

6. Letnik

1. letnik

7. Semester

Letni

 

8. Študijski program 

Medicinska fizika

9. Študijska smer

 

 

10. Steber programa

Obvezni – strokovni

11. Jezik

Slovenščina

 

12. Posebnosti

 

 

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

 

Študent spozna osnove fizike radioterapije.

Predmetno specifične kompetence: Poznavanje in razumevanje produkcije fotonskih, elektronskih in ostalih obsevalnih polj za radioterapijo ter njihovih osnovnih karakteristik. Sposobnost za reševanje konkretnih problemov s področja dozimetrije radioterapije in zagotavljanja kakovosti delovanja naprav v radioterapiji. Sposobnost povezovanja teoretičnih napovedi in praktičnih problemov v radioterapiji. Kritično ovrednotenje in uporaba novih spoznanj na področju radioterapije (npr. nove metode obsevanja). Razvoj veščin in spretnosti v uporabi poznavanja posebnosti pri produkciji in karakteristikah sevalnih polj za radioterapijo.

14. Opis vsebine

 

Principi radioterapije: radioterapija in ostale tumorske terapije, zgodovina

Izvori sevanja v radioterapiji: nizkoenergijski izvori, kobaltov izvor, linearni pospeševalniki, betatron, mikrotron, ciklotron, meritve doze, zagotavljanje kvalitete in testiranje izvorov sevanja

Radioterapija s fotonskimi curki: dozna porazdelitev enega curka, meritve, TAR, TMR, SAR, Burnsov zakon, Mazneordov faktor, Clarkovi integrali, zračne praznine in ostale nehomogenosti, klini, kompenzatorji

Radioterapija z elektronskimi curki: dozna porazdelitev enega curka, doseg, energija, kontaminacija, meritve, popravki zaradi nehomogenosti, posebne tehnike: IORT, elektronski loki, TBSI

Planiranje radioterapije: tanki fotonski curki in 3D jedra, podatki potrebni za modeliranje, prilagajanje modelov, modeliranje nestandardnih curkov, kombinacije curkov, ločna terapija, tomoterapija, specifičnosti planiranja posameznih tumorjev

Brahiterapija: vrste izvorov in dozne porazdelitve, modeli izračuna doze, HDR in LDR brahiterapija, oprema za brahiterapijo

Terapija s hadronskimi curki: terapija s protonskimi curki in curki težkih ionov.

15. Temeljna literatura

 

 

·         Faiz M. Khan, The physics of radiation therapy, Lippincott Williams & Wilkins Publishers; 3rd edition (May 31, 2003), 650pp. ISBN: 0781730651

·         Harold E. Johns and John R. Cunningham, The physics of radiology, Charles C Thomas Pub Ltd; 4th edition (December 1983), 796 pp. ISBN: 0398046697

·         S. J. Karzmark and Robert J. Morton, A primer on theory and operation of linear accelerators in radiation therapy, Medical Physics Pub Corp; 2nd edition (January 1998), 50 pp. ISBN: 0944838669

·         Jacob Van Dyk, The modern technology of radiation oncology, Medical Physics Pub Corp; (October 1999), 824 pp. ISBN: 094483838

 

16. Predvideni študijski dosežki

 

 

19.1 Znanje in  razumevanje

Študenti pridobijo osnovna znanja povezana z radioterapijo, se seznanijo z zunanjimi in notranjimi izvori sevanja ter spoznajo načine izračunov in meritev radioterapevtskih doz.

19.2 Uporaba

Uporaba znanj in poznavanj osnovnih karakteristik obsevalnih polj za reševanje problemov v radioterapiji z zunanjimi in notranjimi izvori sevanja.

19.3 Refleksija

Kritično ovrednotenje teoretičnih napovedi z rezultati praktičnih meritev sevalnih polj v radioterapiji.

19.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Sposobnost zbiranja podatkov in kritično ovrednotenje nove literature s področja radioterapije. Identifikacija in reševanje problemov v klinični radioterapiji. Kritična analiza rezultatov pri meritvah v radioterapiji. Sposobnost komuniciranja s strokovnjaki s podobnih področij (predvsem medicinskih strok).

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanja, seminarji

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v letnik

Uspešno opravljen predmet Fizika sevanja in dozimetrija

 

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Obisk predavanj, pisni in ustni izpit

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, študentska anketa (univerzitetna in interna).

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev)

 

prof. dr. Ervin Podgoršak, doc. dr. Robert Jeraj,

prof. dr. Marko Mikuž

 

·         E.B. Podgorsak (editor), Review of Radiation Oncology Physics: A Handbook for Teachers and Students, pp.1-532, International Atomic Energy Agency, Vienna, Austria (2004).

·         Jeraj, R., Keall, P.J., and Siebers, J.V., The effect of dose calculation accuracy on inverse treatment planning, Phys Med Biol 47(3), 2002, 391-407.

·         A. Studen, V. Cindro, M. Mikuž. Development of silicon pad detectors and readout electronics for a Compton camera. Nucl. instrum, methods phys res., Sect. A, Accel., 2003, vol. 501, str. 273-279

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1. Naslov enote / predmeta / modula

FIZIKA ANATOMSKEGA SLIKANJA

 

2. Koda enote

 

3. Število ECTS kreditov

 

9 ECTS

 

4. Kontaktne ure  75 ur

 

Skupaj             

P 45 ur

V 15 ur

S 15 ur

Ostale oblike

 

5. Stopnja

Magistrska

6. Letnik

2. letnik

7. Semester

Zimski

 

8. Študijski program 

Medicinska fizika

9. Študijska smer

 

 

10. Steber programa

Obvezni – strokovni

11. Jezik

Slovenščina

 

12. Posebnosti

 

 

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

 

Študent spozna fizikalno ozadje delovanja različnih aparatur za medicinsko diagnostično slikanje.

Predmetno specifične komponente: Poznavanje in razumevanje fizikalnih dejavnikov, na katerih temeljijo različne radiološke metode. Poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na kakovost slik. Pridobitev osnovnih praktičnih znanj pri delu z diagnostičnimi slikovnimi aparaturami in spoznavanje potencialnih nevarnosti pri delu z njimi. Pridobitev osnovnih znanj digitalne obdelave slik.

14. Opis vsebine

 

Rentgenska svetloba: viri in lastnosti rentgenske svetlobe, zgradba, delovanje, napajanje gretje, hlajenje rentgenske cevi, zaslonke, svetlobni indikatorji polja, filtri, varstvo pred ionizirajočimi sevanji

Detektorji rentgenske svetlobe:  nastanek in parametri radiograma, ojačevalne plasti, Bucky Potter rešetka, kontrast, povečava, razmazanost, ločljivost, šum, artefakti,  zgradba, lastnosti  in obdelava filma, osvetlitev, optična gostota, karakteristična krivulja filma, povprečni kontrast filma, hitrostna točka, občutljivost, denzitometer, senzitometer, polprevodniški detektorji in digitalni filmi

Diaskopija: sestava, vrste in delovanje diaskopskih rentgenskih aparatov, uporaba kontrastnih sredstev

Fizikalni principi računalniške tomografije (CT): zgradba aparata za računalniško tomografijo, digitalni sistemi, zajem, rekonstrukcija in prikaz podatkov, CT dozni indeks, spiralni in večrezinski CT, področja uporabe CT slikanja v medicinski diagnostiki

Fizikalni principi diagnostičnega ultrazvoka: izvori ultrazvočnega valovanja, prehod ultrazvočnega valovanja skozi snov, Dopplerjev pojav in ultrazvočno merjenje hitrosti pretakanja, pregled karakterističnih področij uporabe ultrazvoka v medicini

Fizikalni principi slikanja z magnetno resonanco (MRI): osnove jedrske magnetne resonance, osnovni princip magnetno-resonančnega (MR) slikanja (koncept k-prostora), pregled slikovnih zaporedij za MR slikanje, oprema za MR slikanje, nevarnosti pri MR slikanju

Magnetno resonančna spektroskopija v medicini: tipični MR spektri različnih jeder v bioloških sistemih, metode lokalizacije NMR signala

Matematične osnove obdelave slik: operacije nad kontrastom slik, filtriranje slik (odstranjevanje šuma, ostrenje slik, iskanje robov), matematične operacije med slikami, Fouriereva transformacija, segmentiranje slik, postopki digitalne obdelave večdimenzionalnih slik, zlivanje slik

Digitalni sistemi v radiologiji: predstavitev standarda DICOM, sistemi arhiviranja in pregledovanja digitalnih slik

Radiološke metode v nastajanju: električna uporovna tomografija, dielektrična tomografija

 

15. Temeljna literatura

 

·         William R. Hendee, E. Russell Ritenour, Medical Imaging Physics, John Wiley & Sons, 4th edition, (Junij 2002) 536pp, ISBN: 0471382264

·         Jerrold T. Bushberg, J. Anthony Seibert, Edvin M. Leidholdt, John M. Boone, The essential physics of medical imaging, Lippincott Williams & Wilkins Publishers; 2nd edition (December, 2001), 933pp. ISBN: 0683301187

·         Harrison H. Barrett, William Swindell, Radiological imaging: the theory of image formation, detection and processing, Academic Press; (September 1996), 708pp. ISBN: 0120796031

·         P.P. Dendy, B. Heaton, Physics for Diagnostic Radiology , Medical Science Series, 2nd edition (1999),  446 pp ISBN 07503 0590 8

·         P. Sprawls, Physical Principles of Medical Imaging, Medical Physics Publishing, (1993), 656pp, ISBN 0-944838-54-5

 

16. Predvideni študijski dosežki

 

 

19.1 Znanje in

 razumevanje

Študenti se seznanijo s fizikalnim ozadjem delovanja različnih aparatur za medicinsko diagnostično slikanje. Seznanili se bodo z dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto slik in nevarnostmi pri delu ter pridobili osnovna praktična znanja pri delu z diagnostičnimi slikovnimi aparaturami.

19.2 Uporaba

Pridobljeno znanje omogoča pravilno razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na kakovost radioloških slik in omogoča razumevanje možnih nevarnosti pri delu z diagnostičnimi slikovnimi aparaturami.

19.3 Refleksija

Kritično ovrednotenje kakovosti radioloških posegov na osnovi pričakovanih teoretičnih napovedi.

19.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Sposobnost samostojnega spremljanja novih spoznanj na področju fizike diagnostične radiologije. Kritičen odnos do standardov kakovosti in varnosti na področju fizike diagnostične radiologije.

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanja, seminarji

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

 

 

Vpis v letnik

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Obisk predavanj, seminarska naloga, kolokviji, ustni izpit

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, študentska anketa (univerzitetna in interna).

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev)

doc. dr. Igor Serša, doc. dr. Damijan Škrk

 

·         Tratar G., Blinc A, Štrukelj M., Mikac U., Serša I. Turbulent axially directed flow of plasma containing rt-PA promotes thrombolysis of non-occlusive whole blood clots in vitro. Thromb. haemost., 2004, vol. 91, str. 487-496.

·         I. Arino, et all, The HERA-B  Ring Imaging Čerenkov Counter, Nucl. instrum, methods phys res., Sect. A, Accel., 2003, 516, str. 445-461.

·         D. Škrk, Presejalni program zgodnjega odkrivanja raka dojk. Radiol. oncol. (Ljubl.), 2004, letn. 38, suppl. 1, str. S27-S33.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

tr style='mso-yfti-irow:9'> <r style='mso-yfti-irow:10;pae-break-inside:avoid;height:1.7pt'>

1. Naslov enote / predmeta / modula

FIZIKA FUNKCIONALNEGA IN MOLEKULARNEGA SLIKANJA

 

2. Koda enote

 

3. Število ECTS kreditov

 

9 ECTS

 

4. Kontaktne ure  75 ur

 

Skupaj             

P 45 ur

V 15 ur

S 15 ur

Ostale oblike

 

5. Stopnja

Magistrska

6. Letnik

2. letnik

7. Semester

Zimski

 

8. Študijski program 

Medicinska fizika

9. Študijska smer

 

 

10. Steber programa

Obvezni – strokovni

11. Jezik

Slovenščina

 

12. Posebnosti

 

 

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

 

Študent spozna osnovne koncepte nuklearne medicine, metode, pripravo aparatur, detektorje, rekonstrukcijo slike, in elemente, ki določajo kvaliteto slikanja. 

Predmetno specifične komponente: Poznavanje in razumevanje metod uklearne medicine in rekonstrukcije slike. Poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na kakovost slik. Pridobitev osnovnih praktičnih znanj pri delu z diagnostičnimi slikovnimi aparaturami in spoznavanje potencialnih nevarnosti pri delu z njimi. Pridobitev osnovnih znanj digitalne obdelave slik.

14. Opis vsebine

 

Osnove nuklearne medicine: namen, principi in temeljni koncepti (scintigrafija, PET, SPECT, Comptonska kamera), radioizotopi in radiofarmacevtiki, interakcija žarkov gama s snovjo.

Pridobivanje radioizotopov: v jedrskem reaktorju, s ciklotronom, radioizotopski generatorji, priprava radiofarmacevtikov, kontrola kvalitete radiofarmacevtikov.

Dozimetrija: notranja in zunanja dozimetrja, sistem MIRD, kinetični modeli, modeli človeškega telesa, Monte Carlo dozimetrija

Detektorji za nuklearno medicino: zahtevane lastnosti (izkoristek, pozicijska, časovna in energijska ločljivost, geometrijska akceptanca), tipi detektorjev (scintilacijski, polprevodniški in plinski), tipi scintilatorjev, števci radioaktivnost celotnega telesa.

Gama kamera: osnovni princip, zgradba, komponente (scintilator, elektronika, kolimator), tipi, karakteristike (pozicijska ločljivost, izkoristek, energijska ločljivost, pogostost štetja), omejitve gama kamere (neenakomernost in nelinearnost, korekcije), karakteristike različnih vrst kolimatorjev, meritve karakteristik kamere, klinična uporaba.

Kvaliteta slike: pozicijska lčljivost, kontrast, um, metode za izvrednotenje valitete slike.

Rekonstrukcija tomogafske slike: <pan style='font-size:11.0pt;so-ansi-language:SL'>metode na osnovi Fourierjeve dekovolucije, iterativne metode,primerjava kvalitete slik glede na metodo./span>

SPECT:<pan style='font-size:11.0t;mso-ansi-language:SL'> apaature za SPECT, atenuacijki efekt in njegova korekcij, korekcija sipanja, efekt dlnega volumna, karakterisike (pozicijska ločljivst, linearnost, šum ...), klinična uporaba.<o:p>

PET: rincip, dejavniki vpliva na kvaliteto slike (doseg poztrona, nekolinearnost fotono, sipanje, naključnekoincidence, rekonstrukcijsk filtri), konstrukcija aparaure za PET (različnitipi), zajem podatkov (2D in3D način), rekonstrucija in korekcija slike (filri, korekcija naključni koincidenc, sipanja in aenuacije), izračun SUV,klinična uporaba, PE/CT.

Diitalno procesiranje slike: <span>osnove, vizualizacija like, filtriranje šuma, gajenje, detekcija robov in ativnih volumnov

15. Temeljna literatra

 /p>

·SimonR. Cherry, James A. Sorenson Michael E. Phelps, Physis in nuclear medicine W B Saunders; 3rd edition (uly 18, 2003), 523 pp. ISN: 072168341X

·<pan style='font:7.0pt "Ties New Roman"'>  &bsp;    nbsp; Paul J. Early, D. Buce Sodee, Principles andpractice of nuclear medicne, Mosby; 2nd edition (anuary 15, 1995), 877 pp. ISN: 0801625777

 

16. Predvidei študijski dosežki<o:p>

&nbp;

< class=MsoNormal><pan style='font-size:11.0t;mso-ansi-language:SL'>

1.1 Znanje in  raumevanje

Pridoitev osnovnega znanja sodbnih merskih metod v nukleari medicini. Razumevanje voge detektorjev in algoritmo za rekonstrukcijo slike.

Seznanjanje z metoami pridobivanja izotopov zaslikanje. /p>

< class=MsoNormal>19.2 poraba/p>

<pan style='font-size:11.0pt;so-ansi-language:SL'>Uporaba osnovnih fizikalnih principov za reševanje problemov v načrtovanju in izvedbi medicinskega slikanja s SPECT in PET, in v kombinaciji z drugimi metodami slikanja.

19.3 Refleksija

Kritično ovredotenje teoretičnih napovedi z rezultati praktičnih meritev porazdelitve radioaktivnih izvorov v tkivu.

19.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Sposobnost zbiranja podatkov ter razlaganja in vrednotenja rezultatov.

Sposobnost komuniciranja s strokovnjaki s sorodnih področij, predvsem iz medicinske stroke.

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanja, seminarji

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

 

 

Vpis v letnik

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Obisk predavanj, seminarska naloga, izpit

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, študentska anketa (univerzitetna in interna).

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev)

prof. dr. Marko Starič, doc. dr. Robert Jeraj

 

·         Jeraj, R., Sarvary, A., and Kron, T., Optimal flattening filter shape of a surface brachytherapy applicator, Phys Med Biol 47(5), 2002, 723-35.

·         Jeraj, R., Wu, C., and Mackie, T.R., Optimiser convergence and local minima errors and their clinical importance, Phys Med Biol 48, 2003, 2809-27.

·         Križan P., Gorišek A., Korpar S., Pestotnik R., Starič M., Stanovnik A., Škrk D., Živko T. The performance of the HERA-B RICH at high track densities. Nucl. instrum, methods phys res., Sect. A, 2001, vol. 471, str. 30-34.

 

 

 

 

 

1. Naslov enote / predmeta / modula

ZDRAVSTVENA FIZIKA

 

2. Koda enote

 

3. Število ECTS kreditov

 

9 ECTS

 

4. Kontaktne ure 75 ur

 

Skupaj             

P 45 ur

V 15 ur

S 15 ur

Ostale oblike

 

5. Stopnja

Magistrska

6. Letnik

1. letnik

7. Semester

Letni

 

8. Študijski program 

Medicinska fizika

9. Študijska smer

 

 

10. Steber programa

Obvezni – strokovni

11. Jezik

Slovenščina

 

12. Posebnosti

 

 

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

 

Študent se seznani z bistvenimi fizikalnimi principi in bazičnimi podatki, ki jih potrebuje pri ovrednotenju sevalne nevarnosti in pri načrtovanju zaščite pred sevanjem. Koncepti so ilustrirani s številnimi praktičnimi nalogami. Predmet predstavlja  odskočno desko pri nadaljnjem študiju dozimetrije, merjenj ionizirajočega sevanja in drugih sorodnih a bolj specializiranih področij.

14. Opis vsebine

 

Viri ionizirajočih sevanj, naravni izotopi, kozmično sevanje, gorivni ciklus jedrskih elektrarn, pospeševalniki, nevtronski generatorji, viri rentgenskh žarkov, jedrske eksplozije, radiološke in jedrske nesreče. 

Radioaktivne pretvorbe, procesi, razpadne sheme, hitrosti razpadov, radioaktivni nizi, ravnovesje, aktivacija, fisija in njeni produkti, kritikalnost,

Interakcija sevanja s snovjo.

Merjenje radioaktivnosti.  Splošni principi, instrumentacija, merske tehnike

Dozimetrija. Osnove, izračuni doze, merjenje doz

Izračun radiacijskih ščitov, ščiti za delce alfa, beta in fotone, nevtrone, protone in lahke ione 

Biološki učinki sevanja. Učinki na celičnem nivoju, deterministični, stohastični učinki, osnove varstva pred ionizirajočim sevanjem, legislacija.

Radiološki nadzor okolja. Zunanje sevanje, nadzor zraka, vode, tal in prehrambene verige

Tehnike nadzora okolja. Meritve hitrosti doze, visokoločljivostna spektroskopija gama, spektrometrija alfa, radiokemijske metode

Modeliranje širjenja radioaktivnega onesnaženja

Programi nadzora, Splošno, v Sloveniji.

 

15. Temeljna literatura

 

·         H. Cember, Introduction to Health Physics, 3rd ed., McGraw-Hill, 1996

·         J. E. Martin, Physics for Radiation Protection, John Wiley & Sons, Inc., New York, 2000

·         Annals of ICRP, 1990 Recommendations of the International Commission on Radiological Protection, ICRP Publication 60

·         International Basic Safety Standards for Protection Against Ionizing Radiation and for Safety of Radiation Sources, IAEA, Safety Series No. 115

·         Slovenska zakonodaja

 

16. Predvideni študijski dosežki

 

 

19.1 Znanje in

razumevanje

Predmet vpeljuje v osnove zdravstvene fizike, merjenja ionizirajočega sevanja in varstva pred njim ter seznanja z načini radiološkega nadzora okolja.

19.2 Uporaba

Uporaba znanj pri radiološkem nadzoru delovnega okolja.

19.3 Refleksija

Opredelitev stopnje nevarnosti v različnih radioloških situacijah in načrtovanje ukrepov.

19.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Sposobnost ovrednotenja izmerkov  ter na osnovi zaključkov znati klasificirati  stopnjo radiološke nevarnosti in predlagati ustrezne ukrepe.

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanja, seminarji

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

 

 

Visokošolska izobrazba, znanje osnov fizike

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Obisk predavanj, seminarska naloga, izpit

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, študentska anketa (univerzitetna in interna).

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev)

prof. dr. Andrej Likar

 

Likar A., Vidmar T. Analysis of gamma-ray spectra from HPGe detectors in field conditions without explicit energy calibration. Appl. radiat. isotopes., 2002, vol. 57, str. 67-72.

Likar A., Vidmar T., Lipoglavšek M. Resolving double peaks in high-resolution spectra by spectrum convolution. J. phys., D, Appl. phys., 2004, vol. 37, str. 932-937.

Vidmar T., Likar A. Calculation of total efficiencies of extented samples for HPGe detectors. Nucl. instrum, methods phys res., Sect. A, Accel., 2005, vol. 555, str. 251-254.

 

 

 


 

1. Naslov enote / predmeta / modula

KLINIČNI VIDIKI SLIKANJA IN TERAPIJE

 

2. Koda enote

 

3. Število ECTS kreditov

 

9 ECTS

 

4. Kontaktne ure 75 ur

 

Skupaj             

P 45 ur

V

S 30 ur

Ostale oblike

 

5. Stopnja

Magistrska

6. Letnik

2. letnik

7. Semester

Letni

 

8. Študijski program 

Medicinska fizika

9. Študijska smer

 

 

10. Steber programa

Izbirni

11. Jezik

Slovenščina

 

12. Posebnosti

 

 

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

 

Študent spozna teoretične osnove radioterapije kot zdravstvene stroke.

 

Predmetno specifične kompetence: Poznavanje in razumevanje kriterijev izbora bolnikov za zdravljenje z obsevanjem, postopka priprave bolnika na obsevanje, izvajanje samega obesevanja in evaluacija kvalitete izvedenega obsevanja; poznavanje konvencionalnih in sodobnih obsevalnih tehnik.

 

14. Opis vsebine

 

Radioterapija

Priprava bolnika na obsevanje:izbor in seznanjanje bolnikov z radioterapijo kot načinom zdravljenja raka; namen in vrste obsevanja – paliativen, radikalen; tele- brahiradioterapija; pozicioniranje bolnika – namen, pripomočki; simulacija obsevanja – namen, vrste (klasična, virtualna), praktična izvedba;

Načrtovanje obsevanja:prostorska informacija – pomen, načini pridobivanja (zgodovinski pregled), obdelava za potrebe načrtovanja obsevanja; ICRU priporočila; načrtovanje obsevanja – zahteve, vrste (2D, 2.5D, 3D), možnosti in omejitve;

Izvajanje obsevanja:kontrola lege obsevalnih polj – namen, načini (tehnične možnosti), natančnost; kontrola obsevalne doze – namen, načini merjenja (prednosti, slabosti);

Obsevalna poškodba: radiobiologija tumorjev in zdravih tkiv; značilnosti učinkovanja fotonov in elektronov na tkivo; tolerančne doze za posamezna tkiva; mehanizmi nastanka obsevalne poškodbe in klinične manifestacije;

Izbrani primeri iz klinične praks:priprava in načrtovanje obsevanja bolnika s tumorjem ORL področja; priprava in načrtovanje obsevanja bolnika s tumorjem pljuč; priprava in načrtovanje obsevanja bolnika s tumorjem danke; priprava in načrtovanje obsevanja bolnice s tumorjem materničnega vratu;

Stereotaktično obsevanje (stereotaktična radiokirurgija, stereotaktična radioterapija)

Intenziteto modulirajoča radioterapija (IMRT)

Slikovno-vodena radioterapija (IGRT)

 

Nuklearna medicina

Diagnostična vrednost nuklearno medicinskih preiskav: senzitivnost, specifičnost, napoved na vrednost posamezne preiskave v klinični medicini.

Posebnost dela z bolnikom v nuklearni medicini: predstavljene bojo posebnost dela z bolniki v diagnostičnih in terapevtskih nuklearno medicinskih postopkih s posebnim ozirom na pediatričnega bolnika.

Scintigrafija tumorjev: radiofarmaki primerni za scintigrafijo tumorjev; njihova farmakokinetika ter načini detekcije – dinamična in statična planarna scintigrafija; enofontomska izsevna tomografija (SPET); pozitronska izsevna tomografija (PET).

Nuklearno medicinske preiskave v kardiologiji, fiziologija kardiovaskularnega sistema, radiofarmaki posebnosti pri zbiranju podatkov (EKG prožena izsevna tomografija), obdelava podatkov in klinična vrednost.

Scintigrafija vnetja in infekcije: radiofarmaki za scintigrafijo vnetja s posebnim ozirom na označevanje homolognih krvnih celic; farmakokinetika, načini zbiranja podatkov in klinična vrednost.

Funkcijska scintigrafija ledvic, možgan, hepatobiljarnega sistema endokrinih žlez in pljuč: radiofarmaki, farmakokinetika, načini zbiranja podatkov in klinična vrednost.

Terapija z odprtimi viri ionizirajočega sevanja: radiofarmaki, farmakokinetika, dozimetrija in klinični pomen.

 

Uporaba ultrazvoka (UZ), računalniške tomografije (CT), magnetoresonančne tomografije  (MRT) v klinični medicini

Ultrazvočne preiskave: klinične indikacije, osnovni UZ znaki pri najpogostejših patoloških procesih, prednosti in pomanjkljivosti UZ tehnologije.

Računalniška tomografija: klinične indikacije, osnovni CT znaki pri najpogostejših patoloških procesih, prednosti in pomanjkljivosti CT tehnologije.

Magnetno resonančna tomografija: klinične indikacije, osnovni MRT znaki pri najpogostejših patoloških procesih, prednosti in pomanjkljivosti MRT tehnologije.

15. Temeljna literatura

 

·         Perez CA, Luther WB. Principles and practice of radiation oncology. 4th ed. JB Lippincott: Philadelphia, 2003.

·         Khan FM, Potish RA. Treatment planning in radiation oncology. Williams & Wilkins: Baltimore, 1998.

·         Valk P.E., Bailey D.E., Townsend D.W., Maisey M.N.: Positron emission tomography. Springer Verlag; London, Heidelberg, New York, 2003

·         Murray I.P.C. and ELL P. EDS. Nuclear medicine in clinical diagnosis and treatment. 2nd ed. Churchill Livingstone, Edinburgh, 1998.

§  David Sutton, Textbook of Radiology Imaging. Churchill Livingstone: New York, Edinburgh, London (last edition).

§  Ludvik Tabor, Vladimir Jevtič, Dušan Pavčnik, Radiologija diagnostične slikovne metode in intervencijska radiologija. Medicinski razgledi, Ljubljana 1996 (tretja izdaja).

16. Predvideni študijski dosežki

 

 

19.1 Znanje in

 razumevanje

Radioterapija

Študenti se seznanijo s tistimi deli postopka diagnostike in terapije, predvsem priprave, načrtovanja in izvedbe obsevanja, kjer je ključno sodelovanje med zdravnikom-radioterapevtom in radiofizikom. Podane so medicinske, radiobiološke in radiofizikalne osnove, nujne za razumevanje izdelave obsevalnega načrta, kot ključne točke omenjenega sodelovanja.

 

Nuklearna medicina

Študenti se seznanjijo z osnovami nuklearno medicinskih diagnostičnih in terapevtskih postopkov. Seznanijo se z farmakokinetiko radiofarmakov primernih za diagnostično in terapevtsko uporabo, specifično kontrolo kvalitete radiofarmakov, nadalje z osnovami prikazovanja funkcije posameznih organov oz. organskih sistemov, ki jih preiskujemo z nuklearno medicinskimi preiskavami in načinom neinvazivnega ugotavljanja narave tkiva v patoloških procesih. Spoznajo se tudi z diagnostično vrednostjo posameznih preiskav ter njihovo umestitvijo v diagnostičnih postopkih v klinični medicini. Dodatno se spoznajo tudi z načini uporabe radiofarmakov za zdravljenje benignih in malignih bolezni ter dozimetrijo specifično za terapijo z odprtimi viri ionizirajočega sevanja.

 

Uporaba ultrazvoka (UZ), računalniške tomografije (CT), magnetoresonančne tomografije  (MRT) v klinični medicini

Študenti se seznanijo z osnovnimi kliničnimi indikacijami za UZ, CT ter MRT preiskave, osnovnimi radiološkimi znaki pri najpogostejših patoloških procesih ter z prednostmi in pomanjkljivostmi UZ, CT in MRT.

19.2 Uporaba

Poznavanje osnovnih postopkov v klinični radioterapiji (obsevanju bolnikov) in osnovnih obsevalnih tehnik.

19.3 Refleksija

Kritično vrednostenje kvalitete postopkov povezanih z obsevanjem bolnikov in različnih obsevalnih tehnik.

19.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Sposobnost kritično vrednostenje literature s področja klinične radioterapije; identifikacija in reševanje problemov v klinični radioterapiji; sposobnost komunikacije s strokovnjaki sodrodnih medicinskih področij.

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanja, seminarji

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

 

 

Vpis v letnik

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Obisk predavanj, seminarska naloga, kolokvij, ustni izpit

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, študentska anketa (univerzitetna in interna).

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev)

prof. dr. V. Jevtič, doc. dr. P. Strojan, doc. dr. S. Hojker

 

·         Strojan P, Šoba E, Lamovec J, Munda A. Extramedullary plasmacytoma: clinical and histopathologic study. Int J Radiat Oncol Biol Phys 2002; 53: 692-701.

·         Šmid L, Budihna M, Zakotnik B, Šoba E, Strojan P, Fajdiga I, Žargi M, Oblak I, Dremelj M, Lešničar H. Postoperative concomitant irradiation and chemotherapy with mitomycin C and bleomycin for advanced head and neck carcinoma. Int J Radiat Oncol Biol Phys 2003; 56: 1055-1062.

·         Jevtič V., Imaging of renal osteodystrophy. European Journal of Radiology 2003; 46 (2): 85-95.

·         Pirnat E., Fidler V., Zaletel K., Gaberšek S., Hojker S., Early change of thyroid hormone concentration after 131I treatment in patients with solitary toxic adenoma. Nucl.-Med., 2002, letn. 41, št. 4, str. 178-183.

·         Zaletel K., Krhin B., Gaberšček S., Pirnat E., Hojker S. The influence of the exon 1 polymorphism of the cytotoxic T lymphocyte antigen 4 gene on thyroid antibody production in patients with newly diagnosedGraves' disease. Thyroid, 2002, letn. 12, št. 5, str. 373-376.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


 

15. Temeljna liteatura<p>

 <b>

1. Naslov enote / predmeta / modula

CELIČNA IN MOLEKULARNA BIOLOGIJA

 

2. Koda enote

 

3. Število ECTS kreditov

 

6 ECTS

 

4. Kontaktne ure 45 ur

 

Skupaj             

P 30 ur

V

S 15 ur

Ostale oblike

 

5. Stopnja

Magistrska

6. Letnik

1. letnik

7. Semester

Zimski

 

8. Študijski program 

Medicinska fizika

9. Študijska smer

 

 

10. Steber programa

Izbirni

11. Jezik

Slovenščina

 

12. Posebnosti

 

 

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

 

Predmet je osnoven. Študent/ka nadgradi dodiplomsko znanje o temeljnih zakonitostih živega. Spozna organiziranost prokariontske in evkariontske celice. Pri evkariontski celici se seznani z molekularno strukturo in delovanjem celice.

Študent/ka osvoji temeljna znanja o celični molekularni biologiji, o osnovni procesih prenosa informacije iz DNA do proteinov, o procesiranju in transportov proteinov v celicah, celičnem metabolizmu, membranskih sestojih v celic in njihovi vlogi pri prenosu informacij, o komunikaciji celic z okoljem, razmnoževanju celic, celičnem ciklusu, smrti celic, regulaciji izražanja genov in osnovnih molekularno-bioloških metodah. Ta znanja bodo tvorila osnovo za razumevanje drugih predmetov (Radiobiologija, Anatomija, Fiziologija…), ter omogočala potrebno znanje za sledenje in kritično evaluacijo novih dognanj na tem področju.

14. Opis vsebine

 

Splošno celici in načini preu&269;evanja celice: nastanek in evolucija celi, svetlobni in elektronsk mikroskop, molekularno biolške metode, prokariontskain evkariontska celica, modeni organizmi

Molekuarna sestava celice:<i>voda in anorganske snovi proteini, ogljikovi hidrati nukleinske kisline, poliaharidiCeličnimetabolizem: span style='font-size:11.0pt mso-ansi-language:SL'>kaabolizem, anabolizem, celi&#69;no dihanje, fotosintez, encimi <p>

< style='mso-bidi-font-weightnormal'>Zgradba infunkcija celičnih organlov: jedro; kromsomi, geni, DNA, transkricija, podvajanje, poporavljaje in rekombinacija DNA, ribsomi in translacija, celi#269;na membrana, membranskitransport, endomembranski sistem: endoplazemski retike, Golgijev aparat, vakuole, roženje membran; endocitoa; eksocitoza, intracelularn prebava; lizosomi, organeli energijskih transformacij mitohondriji in kloroplasti citosol, citoskelet: mikotubuli, aktinski filamenti,intermediarni filamenti, celčna stena

Celi&269;na komunikacija:<i>            recetorji, signalne molekule<:p>

Celični cikel:interfaza in M faz, regulacija celičnega ikla

Celična deitev: mitoza incitokineza/p>

Celična srt programiraa celična smrt, nekroza/p>

Mejoza in spolno ramnoževanje

< style='mso-bidi-font-stye:normal'>Osnove dedovanja

Tkva in rak: ekstracellarni matriks, medceli9;ne povezave, obnavljanje tiv, rak

< class=Vnos style='margin-let:0cm'>Cooper GM. The Cell: molecular approach. 2 izaja, Sinauer Associates Inc,Sunderland, MA, 2000

p class=MsoBodyText>Brce Alberts, Alexander Johson, Julian Lewis, Martin Raf, Keith Roberts, Peter Waltr. Molecular biology of te cell: fourth edition. Garlnd Publishing, Inc. New Yrk, London, 2002./span>

16. Predvdeni študijski dosežki

nbsp;

<:p> 

 raumevanje

Študent/ka pozna in razume zgradbo različnih tipov celic in na njeni osnovi delovanje posameznega tipa.

 

19.2 Uporaba

Uporaba pridobljenih znanj o delovanju celice in metod molekularne biologije v delovnem okolju tako na raziskovalnem področju kot tudi v uporabniškem okolju.

19.3 Refleksija

Študent je sposoben kritično ovrednotiti pridobljeno teoretično in praktično znanje o molekularni biologiji celice in ga ovrednotiti glede na specifično področje dela.

19.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Študent pridobi sposobnost razumevanja ostalih predmetov s tega področja in ustrezno navaja osnovno besedišče predmetnega področja kot znanstvene discipline v slovenščini in tujem jeziku (angleščini), ter je sposoben komuniciranja z ostalimi strokovnjaki s tega ali sorodnih področij.

17. Metode poučevanja in učenja

predavanja, seminar, vaje

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

vpis v letnik

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Pisni izpit. Uspešnost pri vajah se ocenjuje na podlagi sodelovanja pri vajah in zaključnih poročilih o vajah. Pisni obseg seminarske naloge, ki ima predpisane iztočnice, je 1500 do 2000 besed in dolžina ustne predstavitve je 20-25 minut. Sledijo vprašanja in razprava. Pozitivno ocenjen seminar je obvezen predpogoj za pristop k pisnemu preverjanju znanja. K skupni oceni izpita šteje pisno preverjanje in seminarska naloga.

Ocenjevalna lestvica: zadostno 6 (60-67%), dobro 7 (68-75%), prav dobro (76-83%), prav dobro 9 (84-90%), odlično 10 (91-100%).

20. Metode evalvacije kakovosti

Sprotni razgovori izvajalca predmeta s študenti

Anketa študentov ob zaključku izvajanja predmeta

Analiza uspešnosti študentov pri preverjanju znanja

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev)

prof. dr. Gregor Serša, doc. dr. Maja Čemažar

 

1.       Čemažar M, Golzio M, Rols MP, Serša G, Teissie J. Electrically-assisted nucleic acid delivery in vivo: Where do we stand? Review. Current Pharmaceutical Design 2006; 12 (29): 3817-3825.

2.       Cemazar M, Golzio M, Escoffre JM, Couderc B, Sersa G, Teissie J. In vivo imaging of tumour growth after electrochemotherapy with cisplatin. Biochem, Biophys Res Commun, 2006, 348: 997-1002.

3.       Kanthou C, Kranjc S, Sersa G, Tozer GM, Zupanic A, Cemazar M. The endothelial cytoskeleton as a target of electroporation based therapies. Mol Cancer Ther, 2006;5:3145-3152.

4.       Grosel A, Sersa G, Kranjc S, Cemazar M. Electrogene therapy with p53 of murine sarcomas alone or combined with electrochemotherapy using cisplatin. DNA Cell Biol 2006,25:674-683.

5.       Marty M, Serša G, Garbay JR, Gehl J, Collins CG, Snoj M, Billard V, Geertsen PF, Larkin JO, Miklavčič D, Pavlović I, Paulin-Kosir SM, Čemažar M, Morsli N, Soden DM, Rudolf Z, Robert C, O’Sullivan GC, Mir LM. Electrochemotherapy – an easy, highly effective and safe treatment of cutaneous and subcutaneous metastases: results of ESOPE (European Standard Operating Procedures of Electrochemotherapy) study. EJC Suppl 2006;4(11): 3-13.

6.       Sersa G. The state of the art of electrochemotherapy before the ESOPE study, advantages and clinical uses. EJC Suppl 2006; 4(11):52-59.


 
< class=MsoNormal><pan style='font-size:11.0t;mso-ansi-language:SL'>1. Nslov enote / predmeta / mdula <p>

RADIOBIOLOGIJA<:p>

/td>

2. Koda enote/o:p>

b style='mso-bidi-font-weigh:normal'> 

3 Število ECTS kreditov<o:p>

 

6 ECTS

&nbs;

4. Kontaktne re 45 ur<span>

 

Skupaj              <span><p>

P 30 ur

V

S 15 ur

Ostale oblike

 

5. Stopnja

Magistrska

6. Letnik

1. letnik

7. Semester

Letni

 

8. Študijski program 

Medicinska fizika

9. Študijska smer

 

 

10. Steber programa

Izbirni

11. Jezik

Slovenščina

 

12. Posebnosti

 

 

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

 

Spoznati študente z osnovami radiobiologije in najnovejšimi spoznanji na področju radiobiologije, ki vodijo v bolj učinkovito delovanje radioterapije

Predmetno specifične kompetence: Poznavanje in razumevanje specifičnih bioloških lastnosti tumorskih celic in tumorjev. Poznavanje učinkov ionizirajočega sevanja na različne biološke sisteme, od molekularnega nivoja do organizma. Poznavanje in razumevanje bioloških principov kombiniranih terapij – radiosenzibilizacija in radioprotekcija

14. Opis vsebine

 

Proliferacija celic in značilnosti rasti tumorjev: kinetika rasti celic in tumorjev, dejavniki, ki vplivajo na rast tumorjev, testi za merjenje kinetike rasti tumorjev.

Celična proliferacija in organizacija normalnih tkiv: organizacija normalnih tkiv glede na proliferacijo celic in z njo povezan odgovor na sevanje.

Učinki sevanja na celico: koncept reprodukcijske smrti celice, klonogenosti celic, krivulje preživetja celic, modeli preživetnih krivulj, poškodba DNA in drugih celičnih organelov, genetska kontrola odgovora celic na sevanje.

Odgovor in toleranca normalnih tkiv na sevanje:pristopi za vrednotenje poškodb, testi za oceno funkcionalnosti in preživetja klonogenih celic, zgodnje in kasne posledice sevanja.

Radiobiologija tumorjev: pristopi za vrednotenje protitumorskega delovanja in vivo

Radiosensitivnost celic: odvisnost od celičnega ciklusa, proliferacijske sposobnosti, diferenciranosti celic in popravila radiacijske poškodbe

Hitrost doze in čas obsevanja pri frakcionirani radioterapiji: hiperfrakcionacija in pospešena frakcionacija.

Biološke osnove kombiniranega zdravljenja: koncept kombiniranega zdravljenja, radiosenzibilizatorji in radioprotektorji, učinek kisika, modifikatorji oksigenacije tumorjev, kemoterapija, imunska terapija, genska terapija.

 

15. Temeljna literatura

 

·         E.J.Hall: Radiobiology for the Radiologist, Lippincott Williams and Wikins Publishers; 5th edition, 588 pp.. ISBN: 0781726492

·         I.F. Tannock in R.P. Hill: The Basic Science of Oncology, McGraw Hill, 3rd edition, 539 pp. ISBN 0071054847

·         G.G. Steel: Basic Clinical Radiobiology, Edward Arnold, 3rd edition, 280 pp. ISBN: 0340807830

 

16. Predvideni študijski dosežki

 

 

19.1 Znanje in

 razumevanje

Pridobitev znanja iz področja bazične in klinične radiobiologije.

19.2 Uporaba

Uporaba znanj s področja radiobiologije za spoznavanje in reševanje problemov v radioterapiji.

19.3 Refleksija

Kritično ovrednotenje pridobljenega teoretičnega znanja o bazični in klinični radiobiologiji s praktičnim delom v radioterapiji in diagnostični radiologiji

19.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Sposobnost razumevanja bioloških in temeljnih medicinskih strok s področja ionizirajočega sevanja in komunikacije s strokovnjaki s teh področij.

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanja, seminarji

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

 

 

Vpis v letnik

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Pisni izpit

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, študentska anketa (univerzitetna in interna).

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev)

prof. dr. Gregor Serša, doc. dr. Maja Čemažar

 

·         Čemažar M, Grošel A, Glavač D, Kotnik V, Skoberne M, Kranjc S, Mir LM, Andre F, Opolon P, Serša G. Effects of electrogenetherapy with p53wt combined with cisplatin on survival of human tumor cell lines with different p53 status. DNA Cell Biol 2003; 22: 765-75.

·         Čemažar M, Wilsom I, Dachs GU, Tozer G, Serša G. Direct visualization of electroporation-assisted in vivo gene delivery to tumors using intravital microscopy – spatial and time dependent distribution. BMC Cancer 2004; 4:81. doi:10.1186/1471-2407-4-81

·         Snoj M, Rudolf Z, Čemažar M, Jančar B, Serša G. Successful sphincter-saving treatment of anorectal malignant melanoma with electrochemotherapy, local excision and adjuvant brachytherapy. Anti-Cancer Drugs 2005; 16: 345-8.

 


 

1. Naslov enote / predmeta / modula

EKSPERIMENTALNA FIZIKA JEDRA IN OSNOVNIH DELCEV

 

2. Koda enote

 

3. Število ECTS kreditov

 

6 ECTS

 

4. Kontaktne ure 45 ur

 

Skupaj             

P 30 ur

V 15 ur

S

Ostale oblike

 

5. Stopnja

Magistrska

6. Letnik

1. letnik

7. Semester

Letni

 

8. Študijski program 

Medicinska fizika

9. Študijska smer

 

 

10. Steber programa

Izbirni

11. Jezik

Slovenščina

 

12. Posebnosti

 

 

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

 

Študent spozna osnovne zakonitosti na področju fizike jedra in osnovnih delcev.

Predmetno specifične kompetence: Poznavanje in razumevanje interakcij med osnovnimi delci in med njihovimi vezanimi stanji (hadroni). Sposobnost za reševanje konkretnih problemov s področja fizike jedra in osnovnih delcev. Sposobnost povezovanja teoretičnih napovedi in meritev. Kritično ovrednotenje in uporaba novih spoznanj na področju fizike jedra in osnovnih delcev.

14. Opis vsebine

 

SPLOŠNI DEL

1. Prehod nabitih delcev in fotonov skozi snov: Poprečna izguba energije težkih nabitih delcev (Bethe-Blochova formula). Doseg. Sevanje Čerenkova. Prehod elektronov skozi snov. Večkratno coulombsko sipanje. Energijsko stresanje (debeli in tanki absorberji, porazdelitev Landaua). Interakcije fotonov (koherentno sipanje, fotoefekt, comptonski efekt, tvorba parov).

2. Identifikacija delcev: Meritev dE/dx pri nizkih energijah. Meritev časa preleta. Večkratno merjenje specifične ionizacije. Števci Čerenkova (pragovni detektor, diferencialni števec Čerenkova – DISC, Ring Imaging Čerenkov Counter – RICH). Prehodno sevanje (transition radiation). Detekcija nevtronov in nevtrinov.

3. Merjenje energij: Nizkoenergijske metode za določevanje energij nabitih delcev, fotonov in nevtronov. Fano faktor. Elektromagnetni kalorimetri. Hadronski kalorimetri. Umerjanje in kontrola kalorimetrov. Atmosfera kot kalorimeter.

 

POSEBNI DEL

1. Polvodniški detektorji: Osnovne značilnosti polvodniških detektorjev. Čisti (intrinsic) in kompenzirani polvodniki. Dioda kot detektor sevanja. Pozicijsko-občutljivi silicijevi detektorji (konstrukcija in uporaba).

2. Scintilacijski detektorji: Osnovne značilnosti. Organski scintilatorji (kristali, tekočine, plastiki). Anorganski kristali. Plini in stekla. Izkoristek za različne vrste sevanja. Linearnost.

3. Ionizacijski detektorji: Mehanizem ionizacije in transport ionov in elektronov v plinih. Cilindrični proporcionalni števec. Mnogožični proporcionalni števci, načini odčitavanja signala, izkoristek. Drift komore. Time projection chamber (TPC). Tekočinski ionizacijski detektorji.

4. Elektronska obdelava signalov: Ojačevalna stopnja s transistorji. Diskriminator. Predojačevalci (napetostno, tokovno in nabojno občutljivi; izvedbe povratnih zvez). Linearni ojačevalnik s povratno zvezo. Oblikovanje sunkov (z RC, z zakasnilno linijo). Pomen izravnave pol-ničla. Obnavljanje osnovnega nivoja. Izvori šuma ter vpliv oblikovanja sunkov na razmerje signal-šum.

5. Elementi transporta žarkov nabitih delcev:   Kvadrupolne leče (linearna transformacija, dublet, efektivna dolžina). Invarianca faznega prostora. Sektorski magnet s homogenim poljem.  Popis transporta snopa z žarkovno elipsko (matrike in funkcija envelope).

15. Temeljna literatura

 

  • W.R. Leo, Techniques for Nuclear and Particle Physics Experiments, Springer-Verlag, Berlin 1986.
  • T. Ferbel (editor), Experimental Techniques in High-Energy Nuclear and Particle Physics, 2nd Edition, World Scientific 1991.
  • F. Sauli (editor), Instrumentation in High Energy Physics, World Scientific 1992.
  • K. Kleinknecht, Detectors for Particle Radiation, Cambridge University Press 1987.
  • H. Wiedermann, Particle Accelerator Physics, Springer-Verlag 1993.
  • G.F. Knoll, Radiation Detection and Measurement, J. Wiley, New York 1979 (tudi novejša izdaja).
  • K.G. Steffen, High Energy Beam Optics, Interscience Publishers 1996.

16. Predvideni študijski dosežki

 

 

16.1 Znanje in

 razumevanje

Pridobitev praktičnega znanja  na različnih področjih eksperimentalne fizike jedra in osnovnih delcev in astrofizike.

16.2 Uporaba

Sposobnost dela s kompleksnimi aparaturami. Razumevanje kritičnih parametrov pri poskusih na področju eksperimentalne fizike jedra in osnovnih delcev in astrofizike, sposobnost načrtovanja meritev.

16.3 Refleksija

Kritično ovrednotenje parametrov eksperimentalnih aparatur, njihove natančnosti in zanesljivosti.

16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Sposobnost dela na kompleksnih aparaturah, zajemanja podatkov in njihovega zbiranja ter analize. Sposobnost določanja natančnosti meritve.

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanje, izdelava domače naloge.

 

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

 

 

Univerzitetna izobrazba

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Obisk predavanj, domača naloga, ustni izpit

20. Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija, študentska anketa (univerzitetna in interna).

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev)

prof. dr. Peter Križan

·         K. Abe, U. Bitenc, P. Križan et al, Search for D0 - anti-D0 mixing using semileptonic decays,  Phys. Rev. D72 (2005) 071101.

·         P. Križan, Recent developments in Cherenkov counters, Trans. Nucl. Sci. 48 (2001) 941.

·         I. Arino, P. Križan et al., The HERA-B ring imaging Cherenkov counter, Nucl.  Instrum. Meth. A516 (2004) 445.

 

16.2 Upraba

<tr> td width=199 colspan=4 valig=top style='width:149.4pt;boder:double windowtext 1.5pt; border-top:none;mso-borde-top-alt:double windowtext 15pt;padding:0cm 3.5pt 0cm 3.pt'>

< style='mso-bidi-font-weightnormal'>17. Metode poučevaja in učenja

<d width=199 colspan=4 valigntop style='width:149.4pt;borer:double windowtext 1.5pt; border-top:none;mso-bordertop-alt:double windowtext 1.pt;padding:0cm 3.5pt 0cm 3.5t'>

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opavljanje študijskih obveznosi

 Predavanja, kolokvij, izpi

<d width=93 style='border:non'>

1. Naslov enote / predmeta / modula

FIZIKA NEVTRONSKIH JEDRSKIH NAPRAV

 

2. Koda enote

 

3. Število ECTS kreditov

 

6 ECTS

 

4. Kontaktne ure 45 ur

 

Skupaj             

P 30 ur

V 15 ur

S

Ostale oblike

 

5. Stopnja

Magistrska

6. Letnik

1. letnik

7. Semester

Zimski

 

8. Študijski program 

Medicinska fizika

9. Študijska smer

 

 

10. Steber programa

Izbirni

11. Jezik

Slovenščina

 

12. Posebnosti

 

 

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

 

Razumevanje osnov delovanja jedrskih naprav, pri katerih se izkoriščajo nevtroni (jedrski reaktorji, obsevalne naprave za izdelavo radioaktivnih izotopov, medicinske obsevalne naprave z nevtroni, nevtronske radiografske naprave).

14. Opis vsebine

 

Nevtroni, jedro in jedrske reakcije

Fenomenološki opis jedra, kapljični in lupinski model

Jedrske reakcije z nevtroni - direktne in preko vmesnega jedra

( elastično in neelastično sipanje, radiacijsko zajetje, druge reakcije)

Pregled presekov za te reakcije pomembne nuklide

Cepitev-fenomenološki opis procesa, sproščena energija, razcepni produkti in promptni nevtroni

Promptni in zakasneli nevtroni, spekter

Pregled cepitvenih presekov za pomembne nuklide

Transport nevtronov skozi snov

Transportna enačba za nevtrone, veljavnost, uporabnost, metode reševanja

Difuzijski približek, veljavnost, uporabnost, metode reševanja

Monte-Carlo metode, uporabnost, omejitve

Nevtronski ščiti

Princip, tipični materiali in izvedbe

Aktivacija materiala ščita

Pomnoževanje nevtronov in verižna reakcija

Princip, pomnoževalni faktor

Jedrski reaktor

Princip delovanja in upravljanja z verižno reakcijo, tehnični opis tipičnega reaktorja

Vrste jedrskih reaktorjev (hitri in termični, energijski in raziskovalni)

Energijska in krajevna porazdelitev nevtronov

Viri nevtronov

Reaktor kot vir nevtronov,

Pospeševalnik s spalacijsko tarčo

Viri na alfa-n reakcijo

Fuzijski reaktor kot vir nevtronov

Metode, ki temeljijo na obsevanju z nevtroni

Izdelava medicinskih radioaktivnih izotopov (kemijska predpriprava, obsevanje, separacija, kemijsko-biološka priprava)

Nevtronska terapija z borom (BNCT) - princip, opis tipične obsevalne naprave

Nevtronska radiografija (princip, opis aprave)Jedrske naprave in vii nevtronov v Sloveniji/o:p>

JE Kško, raziskovalni reaktor TRGA, Ra-Be viri

Zakoni in predpis za delo z jedrskimi napravai

< class=MsoPlainText><:p> 

15 Temeljna literatura

 

·       &nbs; Rosina, Jedrsa fizika

·    &bsp;    span style='font-size:11.0ptfont-family: "Times New Rman","serif";mso-fareast-fon-family:"MS Mincho";mso-ansilanguage: SL;font-weight:ormal'>Bell-Glasstone, Nucler Reactor Theory, Van Nostrad, New York, 1970

  &bsp;    nbsp; IAEA tehnčni dokumenti

 

< style='mso-bidi-font-weightnormal'>16. Predvideni študijsk dosežki

 

 

16.1 Znanje n

azumevanje/i>

Razumevanje osnov elovanja jedrskih naprav, pr katerih se izkoriščjo nevtroni (jedrski reaktori, obsevalne naprave za idelavo radioaktivnih izotopo, medicinske obsevalne naprae z nevtroni, nevtronske adiografske naprave).

Uporaba osnovnih fizikalnih principv za razumevanj osnov delovanja nevtronskihjedrskih naprav. <o:p>

16.3 Refleksija

Kritično ovreotenje teoretičnih napoedi z rezultati praktičih meritev nevtronskih toov.

16.4 Prenoslive spretnosti – niso vezne le na en predmet

Sposobnost zbiranj podatkov ter razlaganja in rednotenja rezultatov.<o:p>

 

span style='font-size:11.0ptmso-ansi-language:SL'>Predavnja, seminarji/span>

Paktične vaje na reakorju TRIGA/p>

 <p>

&nbs;

Visokošolska izobraba, znanje osnov jedrske fizke

/td>
p class=MsoNormal>span style='font-size:11.pt;mso-ansi-language:SL'>19.Metode ocenjevanja in ocejevalna lestvica<span>

20. Mtode evalvacije kakovosti

Smoevalvacija, študentska nketa (univerzitetna in intena).o:p>

21. Noslec in drugi izvajalci prdmeta (3 reference izvajalce)

prof. dr. Matjaž Ravni

 <span>

RavnikM., Jeraj R. Research reator Bechmarks. Nucl. ci. eng., 2003, vol. 145, st. 145-152./p>

Žagar T., Boič M., Ravnik M. Lon-lived activation product in TRIGA Mark II research ractor concrete shield : clculation and experiment.<o:p>

avnik M., Jeraj R. Criticlity analyses of regions ontaining uranium in the earh history. Kerntechnik (1987), 2005, vol.70, str. 46-152.&nbp;

<td>

 

 

p class=MsoNormal> 

o:p> 

 

 

 

 

<pan style='font-size:11.0pt;so-ansi-language:SL'>&nsp;

 

< class=MsoNormal> /span>

<tr> <d width=199 colspan=4 valigntop style='width:149.4pt;borer-top:none; border-left:ouble windowtext 1.5pt;borde-bottom:solid windowtext 1.0t; border-right:solid winowtext 1.0pt;mso-border-top-lt:solid windowtext .5pt; mso-border-alt:solid windowtxt .5pt;mso-border-left-alt:ouble windowtext 1.5pt; pdding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>

. Kontaktne ure <pan style='font-size:11.0t;mso-ansi-language:SL'>45 u

 <span>

td width=93 colspan=3 valigntop style='width:69.75pt;borer-top:none; border-left:one;border-bottom:solid windwtext 1.0pt;border-right:doule windowtext 1.5pt; mso-order-top-alt:solid windowtet .5pt;mso-border-left-alt:slid windowtext .5pt; mso-order-alt:solid windowtext .pt;mso-border-right-alt:doube windowtext 1.5pt; paddig:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'> < class=MsoNormal><pan style='font-size:11.0t;mso-ansi-language:SL'>P 30 ur

td style='mso-cell-special:paceholder;border:none;paddin:0cm 0cm 0cm 0cm' width=2

 <td>

7. Semester

td width=171 colspan=2 valig=top style='width:128.15pt;brder-top:none; border-lef:none;border-bottom:solid widowtext 1.0pt;border-right:duble windowtext 1.5pt; ms-border-top-alt:solid windowext .5pt;mso-border-left-altsolid windowtext .5pt; ms-border-alt:solid windowtext.5pt;mso-border-right-alt:doble windowtext 1.5pt; pading:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>

Letni

<d width=171 colspan=2 valigntop style='width:128.15pt;boder-top:none; border-leftnone;border-bottom:solid winowtext 1.0pt;border-right:doble windowtext 1.5pt; msoborder-top-alt:solid windowtxt .5pt;mso-border-left-alt:olid windowtext .5pt; msoborder-alt:solid windowtext 5pt;mso-border-right-alt:doule windowtext 1.5pt; paddng:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'> p class=MsoNormal>span style='font-size:11.pt;mso-ansi-language:SL'> 

<r style='mso-yfti-irow:5;pag-break-inside:avoid;mso-row-argin-right:1.35pt'>

12 Posebnosti

13. Cilji in predetno specifične komptence<p>

 <b>

tr style='mso-yfti-irow:8'> /tr>

  elektrofz. meritev. Spoznanje potebnih povezav z metodami slianja.

17. Metode pou;evanja in učenja

<tr> <d width=17 style='border:non'>

&nbp;

 


 <p>

BIOELEKTRMAGNETIZEM/b>

 

2. Kod enote

 

3. Število ECTS krditov<p>

&nbs;

6 ECTS <p>

 

Skupaj            

15 ur

S <b>

< style='mso-bidi-font-weightnormal'>Ostale oblike

p class=MsoNormal>span style='font-size:11.pt;mso-ansi-language:SL'>5. topnja/p>

Magistrska/span>

6.Letnik/p>

2. letnik

 

8. tudijski program  <:p>

Meicinska fizika/span>

. Študijska smer /span>

 

10. Steber progama

Izbirni<p>

11. Jezik<:p>

/td>

<pan style='font-size:11.0pt;so-ansi-language:SL'>Slovenš#269;ina

 

&nbs;

 

< class=MsoNormal>Študent spoznaosnove elektrofiziološke aktvnosti električno aktivih organov (ali delov orgnov) pri človeku in druih živih bitjih. /span>

Pedmetno specifične kmpetence: Poznavanje in razuevanje elektrofiziologije električno aktivnih orgnov. Sposobnost fizikalnega pisa elektrofiziološkega elovanja organa: Modelski ops elektromag= netnega pojava Reševanje direktnega in nverznega problema. Kriti9;no razumevanje elektro- in magneto-fizioloških meritv in zaščite pred zunanimi motnjami. Primerjava n analiza z relevantnimi doplnilnimi diagnostičnimi pristopi.

 

14. Opis vsebine

&bsp;

Uvod: elektri9;ni, magnetni in elektroagnetni pojavi pri živih bitih in pri človeku<o:p>

Osnove elektrofiziooških pojavov: (živ#269;na in mišična celia, električni pojavina celični membrani, elktro fiziološke meritve na cličnem nivoju, celic v možganskem, živčnem n srčnem tkivu

Bioelektrični izvri pri človeku, tkivo kt prevodnik, meritve, simulaija, modeliranje: /i>toovni dipol, volumski izvo, volumski prevodnik, izvor polje, direktni in inverni problem za primer srca, do-domenski model, vpliv aniztropijeBioelektrične in iomagnetne meritve: <i>elektroda na volumske prevodniku, meritve bioeektričnih potencialnih azlik, biomagnetno polje, meitve biomagnetnih polj, SUID magnetometer: enokanalnain multikanalna verzija, lektromagnetna zaščita,EKG, MKG, EEG, MEG, EMG merive – klinične aplikaije, osnove diagnoze iz EKG n MKG meritev

Električni n magnetni signali iz ostali električno aktivnihorganov: oko, pebavni trakt, pljučao:p>

Eektrična in magnetna stmulacija: elktrična stimulacija src, defibrilacija srca, funcionalna stimulacija nekaterh živcev

<>Meritve električih in magnetnih lastnosti žiega tkiva: ipedančne metode dolo9;anja volumna, pretok kri v okončinah, magnetnodoločanje železa v nekaerih organih, meritve magetnega  onesnažeja pljuč, vloga magnetnh indikatorjev v prebavnem traktu /o:p>

15. Temeljnaliteratura/b>

 

·   &nsp;     Jaakko Mlmivuo, Robert Plonsey, Ploney Malmivuo, Bioelectromanetism: Principles and Aplications of Bioelectric andBiomagnetic Fields, Oxford University Pres; (August 1995), 512 pp, SBN: 0195058232

 <span>

16. Predvieni študijski dosežki

&bsp;

 

  azumevanje/i>

Priobitev osnovnega znanja i razume= vanja elektrofiziolških aktivnosti pri človeku. Znati meriti in analzirati elektro= fiziološko mritev. Znati fizikalno moeli= rati sam pojav in uvidei povezavo z diagnostiko.

19.2 Uporaba

Spoznati možnosti eritev elektrofizio= loške ativnosti pri človeku z amenom dopolniti diagnostčne metode.<span>

19.4 Prenoljive spretnosti – niso vzane le na en predmet

Uporaba znanj izmodelske analize in njih preos na reševanje elektrofiziooških problemov. Znati anlizirati zajete biomed. merse podatke. Sposobnost komniciranja z zdravnikom – parnerjem pri delu.<span>

Pedavanja, seminarji<o:p>

18. Pogoji z vključitev v delo oiroma za opravljanje študijsih obveznosti

 

 

Vpis v etnik

9. Metode ocenjevanja in cenjevalna lestvica

<pan style='font-size:11.0pt;so-ansi-language:SL'>Ustni izpit

Samoevalvacija, študetska anketa (univerzitetna i interna).

2. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvjalcev)

prof. dr. ZvonkoTrontelj, doc. dr. Rok Hren<:p>

 

<pan style='mso-list:Ignore'>  &nsp;    &bsp; V. Jazbinek, R. Hren, G. Stroink, M. . Horáček, Z. Trontelj,Value and limitaions of an inverse solutin for two equivalent dipolesin localising dual accessory pathways  Med. biol. eng comput., vl. 41, no. 2, str. 133-140, 003.

·   &bsp;     R. Hren,<pan style='mso-ansi-languageSL'> G. Stroink, Noninvasve characterisation of mutiple ventricular events usig electrocardiographic imging, Med. Biol. Eng. Coput., vol. 39, pp. 447-454, 001.

·   &nsp;     J. Pirnat, Z. Tontelj. Correlation-basedmethod for improvement of NQ signals utilizing signalshape information. Appl.magn. reson., 2004, vol. 27, no. 1-2, str. 343-357.

 

/td>

2. Kda enote

td width=199 colspan=4 valig=top style='width:149.4pt;boder-top:none; border-leftdouble windowtext 1.5pt;bordr-bottom:solid windowtext 1.pt; border-right:solid widowtext 1.0pt;mso-border-topalt:solid windowtext .5pt; mso-border-alt:solid windowext .5pt;mso-border-left-altdouble windowtext 1.5pt; adding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>

span style='font-size:11.pt;mso-ansi-language:SL'>45 r

< class=MsoNormal> /span>

7. Semester<o:p>

  td width=171 colspan=2 valig=top style='width:128.15pt;brder-top:none; border-lef:none;border-bottom:solid widowtext 1.0pt;border-right:duble windowtext 1.5pt; ms-border-top-alt:solid windowext .5pt;mso-border-left-altsolid windowtext .5pt; ms-border-alt:solid windowtext.5pt;mso-border-right-alt:doble windowtext 1.5pt; pading:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>

 

tr style='mso-yfti-irow:5;pae-break-inside:avoid;mso-rowmargin-right:1.35pt'> <2 align=left style='text-alin:left'>10. Steber prorama <d width=115 colspan=2 valigntop style='width:86.4pt;bordr-top:none; border-left:duble windowtext 1.5pt;borderbottom:solid windowtext 1.0p; border-right:solid windwtext 1.0pt;mso-border-top-at:solid windowtext .5pt; so-border-alt:solid windowtet .5pt;mso-border-left-alt:duble windowtext 1.5pt; pading:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>

1. Posebnosti

<pan style='font-size:11.0t;font-family:Symbol;mso-farast-font-family:Symbol; mo-bidi-font-family:Symbol;ms-ansi-language:SL'>·   &bsp;     Ashley J. Welch, Martin JC. van Gemert, eds., Optical-Thermal Respons of Laser-Irradiated Tissue<i>, Plenum Press (New Yor, 1995), 925 pp. ISBN: 0-30644926-9<pan style='font-size:11.0t;font-family:Symbol;mso-farast-font-family:Symbol; mo-bidi-font-family:Symbol;ms-ansi-language:SL'>·   &bsp;     Markof H. Niemz, , Springer-Verlag (Berln, 1996), 297 pp. ISBN: 3540-60363-8

·  &nbp;    &nsp; ![endif]>Tuan Vo-Dinh, ed., Biomedical Photonic Handbook, CRC Press (Boa Raton, 2003), ISBN: 0-84931116-0 (izbrana poglavja)o:p>

nbsp;

16. Predvideni študijski dosežki

b style='mso-bidi-font-weigh:normal'> 

 <span>

19.1 Znanje in o:p>

span style='font-size:11.pt;mso-ansi-language:SL'>

Študent dobi pregle nad pojavi pri obsevanju biloških tkiv z neionizirajo&#69;o svetlobo in spozna onovne odvisnosti od parametrv obsevanja.

span style='font-size:11.0ptmso-ansi-language:SL'>Spozna in pridobi osnovno razumeanje pomembnejših optičih metod za medicinsko dignostiko in terapijo, ter narednejših tehnik mikroskopij in tomografije. Razume nvarnosti laserskih izvorov i načine za zaščito uporabnikov.

tr style='mso-yfti-irow:11;pge-break-inside:avoid;height11.6pt'> tr style='mso-yfti-irow:13;pge-break-inside:avoid;height11.6pt'>

19. Metode ocenjevnja in ocenjevalna lestvia

20. Metode evalvacije kakoosti <r style='mso-yfti-irow:18;ms-yfti-lastrow:yes'> td width=24 style='border:noe'> td width=36 style='border:noe'> /td> /tr>

1. Nasov enote / predmeta / modla

OPTIČNE METOE V MEDICINI

 

&nbp;

<td>

3. Število ECTS reditov

<pan style='font-size:11.0pt;so-ansi-language:SL'>&nsp;

6 ECTS/p>

 

Skupaj            

p class=MsoNormal>span style='font-size:11.pt;mso-ansi-language:SL'>P <span>30 ur

V 15 ur

S /b>

b style='mso-bidi-font-weigh:normal'>Ostale oblike

 /td>

5.Stopnja

Magistrska

6 Letnik

2. letnik

Letni

8.Študijski program  o:p>

Mdicinska fizika

 

Izbirni/p>

11. Jeziko:p>

span style='font-size:11.0ptmso-ansi-language:SL'>Slovenčina<p>

 

&nbp;

<td>

 

13. Cilji in premetno specifične kometence/p>

 /b>

p class=MsoNormal>Študent pridoi osnovno razumevanje pomembejših optičnih metod zamedicinsko diagnostiko, trapijo, mikroskopijo in tomorafijo.Predmetno specifične kompetence:span style='mso-spacerun:yes>  Poznavanje in onovno razumevanje procesov pi interakciji UV, vidne in I svetlobe z biološkimi tkvi. Poznavanje in razumevanj značilnih procesov pri obsevanju z močno laersko svetlobo in pomembnejšh primerov terapevtskih alikacij. Seznanitev z napredimi optičnimi metodami medicinski diagnostiki, omografiji in mikroskopiji boloških vzorcev. Razumevaje specifičnih nevarnosi laserskih izvorov in zaš&#69;ite pred njimi./span>

14. Opis vsbine

 

<pan style='font-size:11.0t;mso-ansi-language:SL'>Optia bioloških tkiv<pan style='font-size:11.0t;mso-ansi-language:SL'>: aborpcija (glavni kromofori, posebnosti nehomogenih strutur), elastično sipanje(fazna funkcija), večkratno sipanje (transportna eorija, difuzijski režim), dolomnost, meritve opti9;nih lastnosti <span>

Linearni odziv tkva na obsevanje: inamika toplotnega transport (perfuzija, časovne kostante), termoelastične napetosti

FotokoagulacijaFototermana laserska ablacija<i> metrika in hevristični modeli, termodinamska obrvnava mikroeksplozij (fazna ksplozija, vretje v votlii), vpliv izmeta, primeri klničnih aplikacij (površnska ablacija v dermatoloiji, laserski skalpel, obdelva trdih tkiv)

Fotomehanski pojavi/span>: udarni valovi, kaviacija, tvorba plazme, kliični primeri (litotripsja)

Ftokemični pojavi/i>/p>

i style='mso-bidi-font-stylenormal'>Optična biopsija: difuzna refleksija, fluorescenca (nativna, eksoena barvila), Ramanska spektoskopija, teraherčnaspektroskopija

Napredne metode mikoskopije in globinskega sikanja: konfokalna ikroskopija, dvofotonska mikoskopija, optična pincea in škarjice, optiča koherenčna tomografij, difuzijska optičnatomografija, optoakustična tomografija, fototermalna radiometrija

Nevarnost in zaš&#69;ita pred laserskim sevnjem

 

15. Temeljn literatura

 

9.2 Uporaba

Upraba in kombiniranje osnonih fizikalnih znanj na obranavanih primerih medicinske diagnostike, terapije in mkroskopije.

p class=MsoNormal><pan style='font-size:11.0t;mso-ansi-language:SL'>19.3Refleksija/i>

Kriično ovrednotenje maematično- fizikalnih moelov pri uporabi na kompleksih bioloških sistemih. Krtična refleksija prednoti in slabosti posameznih optičnih metod v klini&269;ni praksi.

9.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predet

Kriti;no soočanje znanj i posameznih fizikalnih discilin v obravnavanih biološih sistemih in elektroopti&#69;nih napravah. Sposobnost ritične analize mestma nasprotujočih si trdtev v literaturi z mlajših raziskovalnih področij

Seznanjanje sproblemi in omejitvami pri mdicinskih raziskavah in apliacijah (npr. etični n statistični vidiki).<:p>

17. Metde poučevanja in u&#69;enja

Predavanja, semiarji

1. Pogoji za vključitev delo oziroma za opravljaje študijskih obveznosti

 

 

<span>

 Obisk predavnj, seminarska naloga, ustni izpit

Samoevalvacija, štuentska anketa (univerzitetnain interna).

<b>

< class=MsoNormal>doc. dr. BorisMajaron, doc. dr. Igor Poberj

< class=MsoNormal> /span>

·&bsp;    nbsp;   /span>Poberaj I., Rupnik M., Kref M., Sikdar S. K., Zorec R. Modeling excess retriva in rat melantroph membrane apacitance records. Bophys. j., 2002, 82, str. 22-232.

·   &bsp;     U. Ahčan,P. Zorman, D. Recek, S. Ralc, B. Majaron, Port wine sain treatment with a dualwavelength Nd:YAG laser /span>and cryogen spray cooling a pilot study, Lasers Surg. Med. <i>44, 14-167, 2004.

·<pan style='font:7.0pt "TimesNew Roman"'>  &nbs;    &nbp; <[endif]>B. Majaron, W. Verkruysse, B.S. Tanenbau, T.E. Milner, J.S. Nelson, i>Spectral variation of ifrared absorption coefficien in pulsed photothermal profling of biological sample, Phys. Md. Biol. 47, 1929-196, 2002

 

STATISTI&#68;NE METODE V FIZIKI

td width=93 colspan=3 valigntop style='width:69.75pt;borer-top:none; border-left:one;border-bottom:solid windwtext 1.0pt;border-right:doule windowtext 1.5pt; mso-order-top-alt:solid windowtet .5pt;mso-border-left-alt:slid windowtext .5pt; mso-order-alt:solid windowtext .pt;mso-border-right-alt:doube windowtext 1.5pt; paddig:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'> < class=MsoNormal><pan style='font-size:11.0t;mso-ansi-language:SL'>S

<td> td width=91 valign=top style'width:68.4pt;border-top:non;border-left:double windowtet 1.5pt; border-bottom:soid windowtext 1.0pt;border-rght:solid windowtext 1.0pt; mso-border-top-alt:solid wndowtext .5pt;mso-border-altsolid windowtext .5pt; ms-border-left-alt:double windwtext 1.5pt;padding:0cm 5.4p 0cm 5.4pt'>

5. Stopnja/o:p>

Magitrska

tr style='mso-yfti-irow:4;pae-break-inside:avoid;mso-rowmargin-right:1.35pt'> <2 align=left style='text-alin:left'>8. Študijski pogram  <span> td width=180 colspan=4 valig=top style='width:135.0pt;boder-top:none; border-leftnone;border-bottom:solid winowtext 1.0pt;border-right:soid windowtext 1.0pt; mso-order-top-alt:solid windowtet .5pt;mso-border-left-alt:slid windowtext .5pt; mso-order-alt:solid windowtext .pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4t'>

Izbirni<:p>

11. Jezik<span>

Slovenščina

14. Opis vsebine

< class=MsoNormal><pan style='font-size:11.0t;mso-ansi-language:SL'>

<tr>

19.2 Uporaba

19.3 Refleksijao:p>

19.4 Prenosljivespretnosti – niso vezane e na en predmet

Sposobnost zbiranja poatkov ter razlaganja in vredotenja rezultatov.

o:p> 

td width=199 colspan=4 valig=top style='width:149.4pt;boder:double windowtext 1.5pt; border-top:none;mso-borde-top-alt:double windowtext 15pt;padding:0cm 3.5pt 0cm 3.pt'>

< style='mso-bidi-font-weightnormal'>18. Pogoji za vklju;itev v delo oziroma za oravljanje študijskih obveznoti

/tr>

20. Metode evalvaije kakovosti

/tr> td width=434 colspan=13 valin=top style='width:325.35pt;order-top:none; border-let:none;border-bottom:double indowtext 1.5pt;border-rightdouble windowtext 1.5pt; so-border-top-alt:double winowtext 1.5pt;mso-border-leftalt:double windowtext 1.5pt; padding:0cm 3.5pt 0cm 3.5t'>

Doc. r. Tomaž Podobnik/span>

<:p> 

·  &nsp;    &bsp; B. Kerševan B. Golob, G. Kernel, T. Podbnik, Nucl. Instr. Meth. span style='mso-bidi-font-weght:bold'>A462 (2001)536.

 

td width=91 style='border:noe'>

< style='mso-bidi-font-weightnormal'>1. Naslov enote / predmta / modula

 

2. Koda enote

 

. Število ECTS kreditov/o:p>

 

6 ECTS

&nbp;

4. Kontaktneure 45 ur/span>

<:p> 

Skupaj              /span>/p>

P 30 ur< style='mso-bidi-font-weight normal'><span>

V <b>5 ur

Ostaleoblike/p>

 

6. Letnik/o:p>

1. letnik

7 Semester<h3>

 

Medicinska fizika

9. Študijsk smer /p>

 

 

10. Steber programa

&nbp;

12. Posebnost

 

&bsp;

/o:p>

&nsp;

/td>

  v meicinski fiziki.

 /span>

Verjetnost: definicija verjetnosti pravili za množenje in sštevanje, Bayesov teorem.

Vzorčnje: osnove vzor;enja, hipergeometrična in binomska porazdelitev.o:p>

Teorijaverjetnostnih porazdelite: naključne sprmenljivke, diskretne in zveze porazdelitve, porazdelivena funkcija, porazdelitven gostota, karakterističa funkcija in njene izpelanke, primeri verjetnostnih orazdelitev, centralni liitni izrek.

< style='mso-bidi-font-style:ormal'>Metoda Monte Carlo (MC)<span>: generatorji (psevo)naključnih števil, meoda zgreši-zadeni, integriraje, generiranje razli;nih porazdelitev, MC metodamarkovskih verig./span>

Ocenjevanje paramerov: Bayesov teorem,točkovne in intervalke ocene, konsistentnost metde, metoda največje anesljivosti, zadostnost.

Verjetnosta priori: pripisovane apriornih verjetnostnihporazdelitev, robustnost.

Preizkušane hipotez: testiranj binarnih hipotez, hkratn testiranje več hipotez(izbira modela).<span>

 

p class=MsoNormal>span style='font-size:11.pt;mso-ansi-language:SL'>15.Temeljna literatura

 /o:p>

<pan style='mso-list:Ignore'>      &nbs;  D.S.Sivia: Data Analysys – A Bayesan Tutorial, Oxford Univrsity Press, 1996/span>

 &nbp;    &nsp;  <span>E.T.Jaynes: Probability Theory – The Logic of Science, Cabridge University Press, 200.

< class=MsoNormal style='margn-left:18.0pt;text-indent:-1.0pt;mso-list: l72 level1lfo67;tab-stops:list 18.0pt'·    &bsp;    span style='font-size:11.0ptmso-ansi-language: SL'>H.rank, S.C.Althoen: tatistics – Concepts and pplications, Cambridge Uiversity Press, 1994.

 <o:p>

< class=MsoNormal><pan style='font-size:11.0t;mso-ansi-language:SL'>16. redvideni študijski doseži

o:p> <p>

 <b>

19.1 Znanje in

razumevanj

Pridobitev osnovnega znanja o znanstvenm sklepanju in o metodah upoabe verjetnostnega ra;una za analizo podatkov  /span>v medicinski fiziki

< class=MsoNormal>Uporaba statisike pri reševanje problemov načrtovanju, izvedbi i ovrednotenju  mdicinskega slikanja in pr obdelavi izbranih podatkov.

Kritično ovrednotenje teoretičih napovedi na podlagi meritv na končnem vzorcu.o:p>

7. Metode poučevanja in učenja

Predavanja, seminarji

 /p>

&nbp;

Vpis v letnik/o:p>

19. Metode cenjevanja in ocenjevalnalestvica

 Sprote domače naloge, zaklju#269;na naloga/span>

Samoevalvacij, študentska anketa (univrzitetna in interna).<span>

21. Nosilec in drug izvajalci predmeta (3 reerence izvajalcev)

o:p> 

 

 

 

 

<pan style='font-size:11.0pt;so-ansi-language:SL'>&nsp;

 


 /p> <d width=115 colspan=2 valigntop style='width:86.4pt;bordr-top:none; border-left:duble windowtext 1.5pt;borderbottom:solid windowtext 1.0p; border-right:solid windwtext 1.0pt;mso-border-top-at:solid windowtext .5pt; so-border-alt:solid windowtet .5pt;mso-border-left-alt:duble windowtext 1.5pt; pading:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>

2. Koda enoe

/td> 6 CTS

td width=93 colspan=4 valigntop style='width:69.75pt;borer-top:none; border-left:one;border-bottom:solid windwtext 1.0pt;border-right:doule windowtext 1.5pt; mso-order-top-alt:solid windowtet .5pt;mso-border-left-alt:slid windowtext .5pt; mso-order-alt:solid windowtext .pt;mso-border-right-alt:doube windowtext 1.5pt; paddig:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'> < class=MsoNormal><pan style='font-size:11.0t;mso-ansi-language:SL'>V 15 ur

5. Stopnj

<pan style='font-size:11.0t;mso-bidi-font-family:Timesmso-ansi-language:SL'>1.span style='font:7.0pt "Time New Roman"'>  &nbp;   A.Kuhlman,Introduction  to Saety Science, Springer Verag, 1985.<p>

.  &bsp;   <span>A.Kletz,HAZOP & HAZAN, Notes on he Identification and Assessent of Hazards (2nd<sup> ed.). Loss Prevention (he Institution of Chemical Engineers), Warwickshire, 186.

3.   nbsp;  Ian S.Sutton,Process Reliability Risk Mangement, Van Nostrand Reinhol, 1991.

      J.S.Arndt, D.K.Lorenzo, A.F.Lusby,Evaluating Process Safety inthe Chemical Industry (A anager's Guide to Quantitatie Risk Assessment), JBF Asociates, Inc. New York, 198.

p class=MsoNormal style='marin-left:18.0pt;text-indent:-8.0pt;mso-list: l64 level lfo68;tab-stops:list 18.0pt>5.   &nsp;  <span>N. P.Cheremisinoff: Practical Guide to Indutrial Safety, Marcel Dekker, Inc. NY 2001

tr style='mso-yfti-irow:10;pge-break-inside:avoid;height11.7pt'>

17. Metode pou9;evanja in učenja

<td> /tr>

20. Metode evalvacije kakvosti<p>

tr style='mso-yfti-irow:18;mo-yfti-lastrow:yes'> td width=13 style='border:noe'>
1. Nalov enote / predmeta / moula

ANALIZA VARNOSTIIN TVEGANJA V MEDICINSKI IZIKI<p>

 

 

< style='mso-bidi-font-weightnormal'>3. Število ECTS kredito

 

 

4. Konaktne ure 45 ur/o:p>

 /p>

Skupaj            

P <b>0 ur

stale oblike

 

6. Letni

7. Semester

Zimski

 

8. Študiski program  <o:p>

<pan style='font-size:11.0pt;so-ansi-language:SL'>Medicinka fizika

9. Štdijska smer

&nbp;

<td>

10. Steber programa<:p>

Izirni

11. Jezik<o:p>

Slovenščina

 

12. Posbnosti/p>

 

 

b style='mso-bidi-font-weigh:normal'>13. Cilji in predmetno specifične kompetenc

<:p> 

Seznanitev s teortskimi determinističnim in verjetnostnimi metodami n orodji za analizo zanesjivosti in varnosti s poudarom na ocenjevanju tveganj sealnih dejavnosti in optimzacijo izpostavljenosti s cijem zmanjševanja skupnega rizika.

<span>

 

span style='font-size:11.0ptmso-ansi-language:SL; msobidi-font-weight:bold'>Osnov sevalne in jedrske varnosti

Identifikacija in kvantifikacija nevarnoti,

Metode analie možnih nevarnosti  sevalnih in jedrskih dejvnosti,Človeši faktor,

span style='font-size:11.0ptmso-ansi-language:SL'>Matemaične osnove in analiična orodja,/span>

Vrjetnostne varnostne analze,

Drevesa okva,

< class=MsoNormal>Drevesa dogodkv,

p class=MsoNormal>Deterministi;ne varnostne analize,

Ocene tveganja tvegnje,

Viri negotoosti in vrednotenje račnalniških napovedi,

 

15. Temeljn literatura

 

16. Predvidni študijski dosežki/o:p>

&nsp;

p class=MsoNormal>span style='font-size:11.pt;mso-ansi-language:SL'> 

9.1 Znanje in razumevanje

< class=MsoBodyText>Poznavanje toretskih determinističnh in verjetnostnih metod in rodij za analizo zanesljiosti in varnosti./span>

posobnost analize zanesljvosti in varnosti

< style='mso-bidi-font-style:ormal'>19.3 Refleksija

Kritično ovredoenje teoretičnih napovei z rezultati praktični meritev.<p>

19.4 Penosljive spretnosti – nio vezane le na en predmet

< class=MsoBodyText>Sposobnost ziranja podatkov ter razlagana in vrednotenja rezultatov.o:p>

 /span>

redavanja, seminarji/o:p>

18. Pogoji a vključitev v delo ziroma za opravljanje študijkih obveznosti

 <o:p>

 <p>

Vpis v letnik

span style='font-size:11.0ptmso-ansi-language:SL'> /span>Obisk predavanj, seminrska naloga, kolokviji, utni izpit<p>

Samoevalvacija, štdentska anketa (univerzitetn in interna).

p class=MsoNormal>Prof. dr. Bort Mavko /o:p>

·   &nsp;     Čepin, M.,Mavko, B.: A dynamic faul tree; Reliability Enginering & System Safety 75, 2002,  o:p>

<[if !supportLists]>·    &nbp;    Končar Boštjan, Kjenak Ivo, Mavko Borut. Mdeling of local two-phase flw parameters in upward su cooled flow boiling at low ressure; Int. Journalof Heat and Mass Transfer, <>47, 2004.

· &nsp;    &bsp;  /span>HorvatA., Leskovar M., Mavko B. Comparison of heat transfer conditions intube bundle cross-flow for dfferent tube shapes. nt. j. heat mass transfer., 006, vol. 49, str. 1027-1038/span>

/td> /td>
< class=MsoNormal> /span>


 

nbsp;

1. Naslov enote/ predmeta / modula /o:p>

FIZIKALNI  EKSERIMENTI 1/b>

  <tr>

2. Kod enote

 

3. Število ECTS krditov<p>

&nbs;

ECTS 4

 

4 Kontaktne ure 45 uro:p>

 

Skupaj             /span>

<d width=93 colspan=3 valign=op style='width:69.75pt;bordr-top:none; border-left:nne;border-bottom:solid windotext 1.0pt;border-right:doube windowtext 1.5pt; mso-brder-top-alt:solid windowtex .5pt;mso-border-left-alt:soid windowtext .5pt; mso-brder-alt:solid windowtext .5t;mso-border-right-alt:doubl windowtext 1.5pt; paddin:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'> P

V
45 ur

S /b>

b style='mso-bidi-font-weigh:normal'>Ostale oblike

 /td>

5.Stopnja

Magistrska

6 Letnik

1. letnik

7. Semester<o:p>

Zimski

< class='MsoNormal'> 

8 Študijski program 

<td>

edicinska fizika

<:p> 

  h2 align=left style='text-algn:left'>10. Steber prgrama

Izbirni

11. Jezi

Sloveščina/p>

  td width=115 colspan=2 valig=top style='width:86.4pt;borer-top:none; border-left:ouble windowtext 1.5pt;borde-bottom:solid windowtext 1.0t; border-right:solid winowtext 1.0pt;mso-border-top-lt:solid windowtext .5pt; mso-border-alt:solid windowtxt .5pt;mso-border-left-alt:ouble windowtext 1.5pt; pdding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>

2. Posebnosti

&nsp;

/td>

 

13. Cilji in prdmetno specifične kopetence

< style='mso-bidi-font-weightnormal'> 

Študent spzna najpomembnejše aparaturena širšem področju eksprimentalne fizike. <o:p>

Predmetno specifične kompetence: pridobitev prktičnega znanja  <span>pri izvedbi zahtevnih fzikalnih meritev.<span>

/tr>

14. Opis vseine

Pri predmetu sona izbiro naslednje vaje iz različnih področih eksperimentalne fizike: <:p>

·&bsp;    nbsp;   /span>Meritevdielektričnosti v teko&269;ih kristalih in keramika 

·  &nsp;    &bsp; Optična interfeometrija

·Optična korelacijsa spektorskopija

p class=MsoBodyText align=let style='margin-bottom:6.0pttext-align:left'> 

· &nsp;    &bsp;  /span>Večži;na proporcionalna komora

·&nbp;    &nsp;   Meritev slopitve šibke interakcije prko meritve razpadnega čsa mionov

·  &nbs;    &nbp; <[endif]>Kontrast pri slikanju   magnetno resonnco

·    nbsp;    <span>Mtoda PIXE (protonsko vzbujen rentgenski žarki)

span style='mso-list:Ignore'· &nbs;    &nbp;  Tunelska mikroskpija in nizkoenergijski elekronski uklon

·  &nbs;    &nbp; <[endif]>Reaktor: pulzni eksperment

·    nbsp;    <span>Hrtzsprung-Russelov diagram

 

tr style='mso-yfti-irow:9'>

15. Temeljna literatra

 /p>

·A. Liar, Fizikalna merjenja I in I

< class=MsoNormal style='margn-left:18.0pt;text-indent:-1.0pt;mso-list: l78 level1lfo56;tab-stops:list 18.0pt'·    &bsp;    span style='font-size:11.0ptmso-ansi-language: SL'>W.. Leo, Techniques for Nuclea and Particle Physics Experients, Springer, 1987.

·&nsp;    &bsp;   <span>B.P. Roe Probability and statistics n experimental physics, Spriger 1992.

·  &nsp;    &bsp; Specialna literaturaob posameznih vajah.

16. Prdvideni študijski dosežkio:p>

 

< style='mso-bidi-font-style:ormal'>16.1 Znanje in

 

Prdobitev praktičnega nanja  na razli&269;nih področjih ekspeimentalne fizike in instrumetacije.

16.2 Upoaba Uporaba znanja pridobljenega pri ostlih predmetih na primeru posusov na širšem področju fizike./p> < class=MsoNormal>16.3 efleksija<i>

Kritčno ovrednotenje parmetrov eksperimentalnih apartur, njihove natančnost in varnosti.<span>

Sposobnot dela na kompleksnih apaaturah, zajemanja podatkov i njihovega zbiranja ter aalize. Sposobnost določnja natančnosti meritveo:p>

17. Meode poučevanja in u&269;enja

Uvodno predavane, izvedba praktikumskih vaj priprava poročil<o:p>

 <p>

18. Pogoji za vključtev v delo oziroma za oprvljanje študijskih obveznost

 

 

Univerzitetna izobraba

/td> p class=MsoNormal>span style='font-size:11.pt;mso-ansi-language:SL'>19.Metode ocenjevanja in ocejevalna lestvica<span>

Študent opravi 6 vaj, ocenjujejo se oročila o vajah in njihv zagovor.
/p> <d width=199 colspan=4 valigntop style='width:149.4pt;borer:double windowtext 1.5pt; border-top:none;mso-bordertop-alt:double windowtext 1.pt;padding:0cm 3.5pt 0cm 3.5t'>

20. Metode evalvacije kaovosti/p>

Samoevalvacija, šudentska anketa (univerziteta in interna).<span>

21. Nosilec in drugi izvajlci predmeta (3 referenceizvajalcev)

prof. dr. Peer Križan<p>

&nbs;

·P. Križan, Recent deveopments in Cherenkov counter, Trans. Nucl. Sci. <span>48 (2001) 941.

·T. Iijima, S. Korpar, <pan style='mso-bidi-font-weiht:bold'>P. Križan et al, , Nuc. Instrum. Meth. A548 (2005)383.

·&nbp;    &nsp;   I Arino, P. Krian et al., The ERA-B ring imaging Cherenkovcounter, Nucl.  Instrum. Meth. A516 (2004 445.<p> <d width=48 style='border:non'> /td> <d width=6 style='border:none>  /o:p>

 /p>

&nbp;

 

nbsp;

 <span>

 

 

 

 <o:p>

 <p>

&nbs;

 

span style='font-size:11.0ptmso-ansi-language:SL'>&bsp;

 

 

p class=MsoNormal> 

o:p> 

 

 

 

 

<pan style='font-size:11.0pt;so-ansi-language:SL'>&nsp;

 

< class=MsoNormal> /span>

<:p> 

 

 /o:p>

 /p>

&nbp;

 

nbsp;

 <span>

 

1. Naslov ente / predmeta / modula

<td> <d width=77 colspan=2 valign=op style='width:57.6pt;borde-top:none; border-left:noe;border-bottom:solid windowext 1.0pt;border-right:solidwindowtext 1.0pt; mso-borer-top-alt:solid windowtext 5pt;mso-border-left-alt:soli windowtext .5pt; mso-borer-alt:solid windowtext .5ptpadding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'

< class=MsoNormal>1. letnik/o:p>

td width=129 colspan=7 valig=top style='width:96.85pt;boder-top:none; border-leftnone;border-bottom:solid winowtext 1.0pt;border-right:soid windowtext 1.0pt; mso-order-top-alt:solid windowtet .5pt;mso-border-left-alt:slid windowtext .5pt; mso-order-alt:solid windowtext .pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4t'>

9. Študijska smer <o:p>

< class=MsoNormal><pan style='font-size:11.0t;mso-ansi-language:SL'>

/tr>

16. Predvideni štuijski dosežki<span>

 

 

17. Metode pou;evanja in učenja

<d width=434 colspan=13 valig=top style='width:325.35pt;brder-top:none; border-lef:none;border-bottom:double wndowtext 1.5pt;border-right:ouble windowtext 1.5pt; mo-border-top-alt:double windwtext 1.5pt;mso-border-left-lt:double windowtext 1.5pt; padding:0cm 3.5pt 0cm 3.5p'>

&nbs;

 

span style='font-size:11.0ptmso-ansi-language:SL'>Univeritetna izobrazba

td width=60 style='border:noe'> <d width=9 style='border:none>

< style='mso-bidi-font-weightnormal'>FIZIKALNI  KSPERIMENTI 2

 

2. oda enote<h2>

&nsp;

/td>

3. Število ECTSkreditov

span style='font-size:11.0ptmso-ansi-language:SL'>&bsp;

ECTS 4

 

45ur

p class=MsoNormal> 

Skupaj            

P o:p>

< style='mso-bidi-font-weightnormal'>V 45 ur<p>

S

Ostale oblike<o:p>

&nbp;

/b>

< class=MsoNormal>Magistrska

7. Semester

Zimski/o:p>

 /td>

 

Medicinska fizika<o:p>

 

10. Steberprograma

Izbirni

11. Jzik

Slvenščina

 

12. Posebnosti<span>

 

13. Cilji inpredmetno specifičnekompetence/b>

 

Študent spozna najpomembnejše aparatre na širšem področju esperimentalne fizike.

Predmetno specifi&#69;ne kompetence: pridobitevpraktičnega znanja pri izvedbi zahtevni fizikalnih meritev.

14. Opis sebine/p>

 /b>

p class=MsoBodyText style='mrgin-left:18.0pt'>Pri predmetuso na izbiro naslednje vaje z različnih podro9;jih eksperimentalne fizike

< class=MsoBodyText align=lef style='margin-top:0cm;margi-right:0cm; margin-bottom6.0pt;margin-left:36.0pt;tex-align:left;text-indent:-18.pt; mso-list:l43 level1 lo69;tab-stops:list 36.0pt'><[if !supportLists]>·    &nbp;    Meriev kotne porazdelitve kozmi&269;nih žarkov s sistemom večžičnih proporcinalnih komor

·  &nbs;    &nbp; <[endif]>Večanodne fotopomoževalke in uklonski poskus posameznimi fotoni

 &nbp;    &nsp;  <span>Kontrast pri slkanju z  magnetno resonanco

·       &nbs; Določitev masne ralike mD*-mD<sub>

·         /span>iagnostika plazme/span>

<pan style='mso-list:Ignore'>      &nbs;  Metoda EXAFS/o:p>

·     &nbs;   Presevna elktronska mikroskopija nanocek

< class=MsoBodyText align=lef style='margin-top:0cm;margi-right:0cm; margin-bottom6.0pt;margin-left:36.0pt;tex-align:left;text-indent:-18.pt; mso-list:l43 level1 lo69;tab-stops:list 36.0pt'><[if !supportLists]>·    &nbp;    Reakor: kritični eksperimen

·Reaktr: odziv reaktorja na spremebo reaktivnosti

·<pan style='font:7.0pt "Ties New Roman"'>  &bsp;    nbsp; LIDAR

 

p class=MsoNormal>span style='font-size:11.pt;mso-ansi-language:SL'>15.Temeljna literatura

 /o:p>

<pan style='mso-list:Ignore'>      &nbs;  A. Likar, Fizikala merjenja I in II

· &nsp;    &bsp;  /span>W.R. Leo, Techiques for Nuclear and Partice Physics Experiments, Spinger, 1987.

·  &nsp;    &bsp; B.P. Roe, Probabilit and statistics in experimenal physics, Springer 1992

![if !supportLists]>·    &nsp;    <pan style='font-size:11.0pt;so-ansi-language: SL'>Speialna literatura ob posameznh vajah.

16.1 Znnje in

< style='mso-bidi-font-style:ormal'> razumevanjeo:p>

Pridobitev raktičnega znanja  na različnih podočjih eksperimentalne fzike in instrumentacije.

16.2 Uporaba

Uporaba znanja pridbljenega pri ostalih predmeth na primeru poskusov na širem področju fizike.<:p>

16.3 Refleksija

<td>
p class=MsoNormal>Kritično ovrednotenje parametrov eksprimentalnih aparatur, njihov natančnosti in varnsti.

16.4 Prenosjive spretnosti – niso veane le na en predmet

Sposobnost dela n kompleksnih aparaturah, zajmanja podatkov in njihovega biranja ter analize. Sposbnost določanja natan&#69;nosti meritve<span>

Uodno predavanje, izvedba raktikumskih vaj, priprava pročil/p>

&nbp;

18. Pogoi za vključitev v deo oziroma za opravljanje štuijskih obveznosti/span>

19. Metode ocenevanja in ocenjevalna lesvica

Študent opravi 6 va, ocenjujejo se poročil o vajah in njihov zagovor.<:p>

20. Metde evalvacije kakovosti/o:p>

Samevalvacija, študentska aneta (univerzitetna in intern).

21. Nosilc in drugi izvajalci predeta (3 reference izvajalcev)o:p>

 

<pan style='mso-list:Ignore'>      &nbs;  P. Križa, Recent developments in herenkov counters, Trans Nucl. Sci. 8 (2001) 941.

<pan style='mso-list:Ignore'>      &nbs;  T. Iijima S. Korpar, P.Križan et al, A novel ype of proximity RICH counte with multiple refractive inex aerogel radiator, Nucl. Instrum. eth. A548 (2005) 383.

·  &nbp;    &nsp; ![endif]>I. Arino, . Križan e al., The HERA-B ring maging Cherenkov counter,  Instrum.Meth. A516 (2004) 445.

<td>

 

<pan style='font-size:11.0pt;so-ansi-language:SL'>&nsp;

 

< class=MsoNormal> /span>

<:p> 

 

 /o:p>

 /p>

&nbp;

 

nbsp;

 <span>

 

 

 

 <o:p>

 <p>

&nbs;

 

span style='font-size:11.0ptmso-ansi-language:SL'>&bsp;

 

 

p class=MsoNormal> 

o:p> 

 

 

 

 

<pan style='font-size:11.0pt;so-ansi-language:SL'>&nsp;

 

< class=MsoNormal> /span>

<:p> 

<d style='mso-cell-special:plceholder;border:none;padding0cm 0cm 0cm 0cm' width=2>p class='MsoNormal'>  /tr>

< style='mso-bidi-font-weightnormal'>4. Kontaktne ure/b>

 <o:p>

td width=60 valign=top style'width:45.0pt;border-top:non;border-left:none; borderbottom:solid windowtext 1.0p;border-right:solid windowtet 1.0pt; mso-border-top-at:solid windowtext .5pt;mso-order-left-alt:solid windowtxt .5pt; mso-border-alt:slid windowtext .5pt;padding:cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>

Skupaj<pan style='mso-spacerun:ys'>             

Ostale oblike

<d width=151 colspan=3 valigntop style='width:4.0cm;borde-top:none; border-left:doble windowtext 1.5pt;border-ottom:solid windowtext 1.0pt border-right:solid windotext 1.0pt;mso-border-top-al:solid windowtext .5pt; mo-border-alt:solid windowtex .5pt;mso-border-left-alt:doble windowtext 1.5pt; pading:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>

8. Študijskiprogram 

Medicinska fizika Program eminarjev se oblikuje vsako eto, pretežno zajema snov izvseh področij fizike ki se raziskovalno gojijo n FMF in v sorodnih raziskovanih institucijah. Kot menorji pri seminarjih nastopaj učitelji UL in razikovalci na sorodnih raziskovlnih institucijah.

15. Temeljna liteatura<p>

 <b>

17. Metode poučevanj in učenja

td width=434 colspan=13 valin=top style='width:325.35pt;order-top:none; border-let:none;border-bottom:double indowtext 1.5pt;border-rightdouble windowtext 1.5pt; so-border-top-alt:double winowtext 1.5pt;mso-border-leftalt:double windowtext 1.5pt; padding:0cm 3.5pt 0cm 3.5t'>

Predavana, seminarji.<span>

18. Pogoji za vkljčitev v delo oziromaza opravljanje študijskih obeznosti

<r style='mso-yfti-irow:17'> prof. dr Peter Križan

nbsp;

·    nbsp;    <span>K. Abe, K.F. Chen, . Križan et al, Time dependent CPviolating asymmetries in b-&t;s anti-q q transitions,<pan style='mso-list:Ignore'>      &nbs;  K. Abe, U Bitenc, P. Kržan et al, Searh for D0 - anti-D0 mixing usng semileptonic decays, Phys. Rev. D72 (005)

·&nbp;    &nsp;   . Križan, Recent developmnts in Cherenkov counters, Trans. Nucl. Sci. 48 (2001) 941. 071101

1. Naslv enote / predmeta / modua

SEMINAR/span>

p class=MsoNormal>span style='font-size:11.pt;mso-ansi-language:SL'> 

3. Število CTS kreditov

 

span style='font-size:11.0ptcolor:black;mso-ansi-languag: SL'>6 ECTS

 

V<b>

S span style='font-size:11.pt;mso-ansi-language:SL'>60 r <b>

nbsp;

5. Stopnja

Magistrska

6. Letnik

1. letnik

7. Semestero:p>

Zimski in letni<p>

 

9. Študijka smer

 <o:p>

&nbp;

<pan style='font-size:11.0pt; color:windowtext;mso-ansilanguage:SL;font-style:norma;mso-bidi-font-style: itaic'>10. Steber programa/o:p>

span style='font-size:11.0ptmso-ansi-language:SL'>Obvezn – skupni

11. Jezk

Slovnščina

 

&bsp;

 

13. Cilji in pedmetno specifične kmpetence

b style='mso-bidi-font-weigh:normal'> 

Študenti se pi predmetu po eni strani aučijo predstaviti širš fizikalni publiki znanstven teme, s katerimi se samiukvarjajo, po drugi strani p se navadijo na znanstvene dskusije, ki take predstavtve spremljajo.

/td>
< class=MsoNormal><pan style='font-size:11.0t;mso-ansi-language:SL'>14. pis vsebine

 

< class=MsoBodyText>William Struk, Jr., E. B. White, "Te Elements of Style".

 

16. Prevideni študijski dosežki<:p>

p class=MsoNormal>span style='font-size:11.pt;mso-ansi-language:SL'> 

 /p>

19.1 Znanje in  razumevanje

oznavanje novosti na širšm področju fizike, poznvanje osnovnih pravil dobreg pisanja člankov in riprave predavanj.

19.2 Uporaba

span style='font-size:11.pt;mso-ansi-language:SL'>19. Refleksija

Krtično presojanje podtkov v literaturi, kriti;no presojanje predavanj druih predavateljev.

< style='mso-bidi-font-style:ormal'>19.4 Prenosljive spretnoti – niso vezane le na enpredmet

Predtavitev lastnega dela, pianje člankov, priprava redavanja, sodelovanje v iskusiji.<p>

 

 

p class=MsoNormal>Vpis v letniko:p>

19. Meode ocenjevanja in ocenjealna lestvica

Obisk predvanj, dve seminarski nalogi ena v angleščini), ustn predstavitev.

20. Metode evalvacij kakovosti/b>

p class=MsoNormal>Samoevalvacija, študentska anketa (univerztetna in interna).

b style='mso-bidi-font-weigh:normal'>21. Nosilec in drugi ivajalci predmeta (3 refernce izvajalcev)

p class=MsoNormal> 

o:p> 

 

  td width=180 colspan=3 valig=top style='width:135.0pt;boder-top:none; border-leftnone;border-bottom:solid winowtext 1.0pt;border-right:doble windowtext 1.5pt; msoborder-top-alt:solid windowtxt .5pt;mso-border-left-alt:olid windowtext .5pt; msoborder-alt:solid windowtext 5pt;mso-border-right-alt:doule windowtext 1.5pt; paddng:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'> p class=MsoNormal> ECTS

  Zimski in letnio:p>

10. Seber programa

1. Jezik

14. Opis vsebine

< class=MsoNormal><pan style='font-size:11.0t;mso-ansi-language:SL'>

<r style='mso-yfti-irow:14'>

1. Naslv enote / predmeta / modua

IZBRANA POGLAVJA I FIZIKE

 

2. Koda eote

 

3. Število ECTS krediov

 <o:p>

 
< class=MsoNormal><pan style='font-size:11.0t;mso-ansi-language:SL'>4. Kntaktne ure 60 ur

 

Skupaj            

P

Vo:p>

< style='mso-bidi-font-weightnormal'>S 60 ur /p>

Ostale oblike

5. Stonja

Magistrska

6. Lenik

2. letnik<span>

h3 align=left style='text-algn:left'>7. Semester

&bsp;

8. Študijski program

Medicinska fizika<:p>

9. Študijska smer <:p>

/td>

b style='mso-bidi-font-weigh:normal'> 

 

p class=MsoNormal>Izbirni

Slovenščina

 

12. Posebnosti

 /p>

< class='MsoNormal'> 

13. Cili in predmetno specifi9;ne kompetence

 

<pan style='font-size:11.0pt;so-ansi-language:SL'>Študent se pri predmetu seznanij z najnovejšimi raziskovalnii spoznanji na širšem podočju fizike./span>

Program predavanj se olikuje vsako leto, delno – pibližno v polovici primerov prispevajo predavanja gotje iz tujine, delno pa pokrva raziskovalne novosti i področij fizike, ki seraziskovalno gojijo na FMF i v sorodnih raziskovalnihinstitucijah.

b style='mso-bidi-font-weigh:normal'>15. Temeljna literatur

<:p> 

Vezana na konkretenprogram predavanj, se oblikue sproti.<p>

16. Predvideni štdijski dosežki/span>

 

&nbs;

19.1 Zanje in

i style='mso-bidi-font-stylenormal'> razumevanj

Poznavanje novosti na širšem področju fizike./p>

< class=MsoNormal>19.2 poraba/p>

<pan style='font-size:11.0pt;so-ansi-language:SL'>Prenos spoznanj iz enega podro9;ja fizika na drugo. Sodeloanje v znanstvenih diskusjah.

19.3 Reflekija

Kritično presojanje podatkov v iteraturi, kritično preojanje predavanj drugih pedavateljev.

span style='font-size:11.pt;mso-ansi-language:SL'>19. Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmeto:p>

Sodelovanje v diskusiji.

17. Metode poučvanja in učenja/o:p>

Preavanja.

 

 <o:p>

Vpis v letnik

19. Metode ocenevanja in ocenjevalna lesvica

Obisk predavanj

20. Metodeevalvacije kakovosti

span style='font-size:11.0ptmso-ansi-language:SL'>Samoevlvacija, študentska anket (univerzitetna in interna).span style='color:red'>/o:p>

<td>

21. Nosilec n drugi izvajalci predmet (3 reference izvajalcev)

pof. dr. Slobodan Žumer

 

1. &nsp;    &bsp;  /span>