Zakaj študij Medicinske fizike?

Medicinska fizika je področje fizike, ki se ukvarja z aplikacijo fizike v medicini, predvsem z diagnostiko in zdravljenjem bolezni. Glavna področja delovanja so zdravljenje raka z obsevanjem (radiacijska onkologija), diagnostično slikanje z rentgenskimi žarki, ultrazvokom, jedrsko magnetno resonanco (diagnostična radiologija), diagnostično slikanje z radioizotopi (nuklearna medicina) in študij nevarnosti ionizirajočega sevanja ter varstva pred sevanjem (zdravstvena fizika).

Ostale aplikacije fizike v medicini vključujejo bioelektrične raziskave možgan in srca (elektroencefalografija in elektrokardiologija), biomagnetne raziskave možgan (skeniranje magnetnih izvorov), medicinska uporaba infrardečega sevanja (termografija), toplote za zdravljenje raka (hipertermija), ter laserjev v kirurgiji (laserska kirurgija).

Medicinski fiziki so v grobem vključeni v tri področja delovanja: klinična služba in svetovanje, raziskave in razvoj ter poučevanje. Običajno so fiziki vključeni v vsa tri področja, medtem ko je relativna porazdelitev po področjih zelo različna, odvisno od osebnih interesov, izobrazbe in vrste zaposlitve. Medicinski fiziki, zaposleni v klinikah ali neizobraževalnih bolnišnicah, opravljajo predvsem klinično delo, medtem ko so medicinski fiziki zaposleni na univerzah in institutih bolj vključeni v izobraževanje ter raziskave. Samo izobraževanje običajno še ni zadostno za kvalifikacijo medicinskega fizika. Nujno potrebna je tudi praktična izkušnja s konkretnimi medicinsko fizikalnimi problemi ter opremo. To je mogoče pridobiti bodisi med samo zaposlitvijo na ustreznem delovnem mestu, ali še bolje skozi posebej za to pripravljeno stažiranje (residency), ali pa ob podoktorskem izobraževanju v bolnišnici po opravljenem magisteriju ali doktoratu iz medicinske fizike.

Glede na zahtevnost položaja medicinskega fizika v medicinskem okolju sta nujno potrebna široko osnovno znanje, kakor tudi praktične izkušnje. Zahteva po osnovnem fizikalnem in matematičnem znanju je nujna, tesno sodelovanje medicinskih fizikov z zdravniki ter ostalimi zdravstvenim osebjem pa zahteva tudi poznavanje osnovnih medicinskih ved, kot so anatomija in fiziologija.

Trenutno najbolj pogosta pot v izobraževanju medicinskega fizika je diploma iz fizike, izjemoma sorodnega naravoslovnega ali tehničnega študija z opravljenimi diferencialnimi izpiti, nato magisterij iz medicinske fizike in po potrebi še doktorat iz medicinske fizike. Minimalna zahteva za medicinskega fizika je magisterij ali specializacija iz medicinske fizike, kar zadošča za fizike, ki jih predvsem zanima klinična praksa. Medicinski fiziki, delujoči v akademskem okolju, pa morajo imeti doktorat iz medicinske fizike.

Z novim Zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji je v Sloveniji opredeljen tudi t.i. pooblaščeni izvedenec medicinske fizike, ki je “od pristojnih organov pooblaščena oseba, ki ima zahtevano znanje na področju fizike ali tehnologije ionizirajočih sevanj pri njihovi uporabi v zdravstvu (v nadaljnjem besedilu: področje medicinske fizike) in je usposobljena za svetovanje pri optimizaciji, merjenju in ocenjevanju obsevanosti pacientov, razvoju, načrtovanju in uporabi radioloških posegov in opreme ter zagotavljanju in preverjanju kakovosti radioloških posegov.”

Po svetu so medicinski fiziki običajno zaposleni v bolnišnicah in ostalih inštitucijah zdravstvene nege. Zelo pogosto so bolnišnice povezane z univerzo in tako so fiziki tudi člani akademskega osebja. V mnogih neizobraževalnih bolnišnicah so medicinski fiziki zaposleni na enem od kliničnih oddelkov ter so profesionalni uslužbenci v bolnišnici. V nekaterih večjih izobraževalnih bolnišnicah (npr. univerzitetne klinike) je zaposleno večje število medicinskih fizikov, ki sestavljajo samostojne oddelke medicinske fizike. Takšni oddelki izvajajo medicinsko fizikalno podporo ostalim kliničim oddelkom. Večina večjih medicinskih centrov sedaj zaposljuje fizike in veliko manjših bolnišnic išče izkušene medicinske fizike bodisi kot konzultante ali pa kot stalno zaposlene.

V Sloveniji žal zenkrat še ni ustreznega študije medicinske fizike, kljub nespornim potrebam po ustrezno izobraženem kadru. Do sedaj si je večina zaposlenih na delovnih mestih medicinskih fizikov poskušala zagotoviti ustrezno izobrazbo s študijem sorodnih programov, študijem v tujini ali dodatnim priložnostnim izobraževanjem (delavnice, konference).

S predlaganim magistrskim študijem medicinske fizike se Univerza v Ljubljani vključuje v svetovne tokove izobraževanja visoko specializiranega kadra s področja medicinske fizike, ki skrbi za ustrezno izvajanje tehnološko najbolj zahtevnih postopkov medicinskega zdravljenja.

Predlagani študij medicinske fizike je organiziran kot magistrski študijski program na drugi stopnji na Oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko. Poleg Fakultete za matematiko in fiziko so v izobraževanje vključeni tudi učitelji nekaterih drugih članic Univerze v Ljubljani, predvsem z Medicinske fakultete. Pri izvedbi programa sodelujejo tudi delavci raziskovalnih inštitutov, ki so habilitirani učitelji na Univerzi v Ljubljani, in učitelji tujih univerz, ki so lahko vključeni v sodelovanje na osnovi mednarodnih pogodb in programov. Način organiziranja in izvedbo podiplomskega študija medicinske fizike ureja Pravilnik o organizaciji podiplomskega študija Oddelka za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko.

Poleg predavanj temelji podiplomski program medicinske fizike na raziskovalnem delu, na skupinskih in seminarskih oblikah ter laboratorijskem delu. Študenti se lahko vključujejo v mednarodne in domače raziskovalne projekte. Na osnovi mednarodnih programov in pogodb med univerzami oziroma inštituti lahko študent opravi del študijskega in raziskovalnega programa na tuji univerzi oziroma inštitutu izven Univerze. V dogovoru z mentorjem in vodjo podiplomskega programa medicinske fizike lahko študent vpiše tudi predmete drugih podiplomskih študijev Univerze v Ljubljani ali drugih univerzitetnih ustanov v Sloveniji.