Izpitni red
Ustni izpit praviloma traja 30 minut. Študent na slepo izvleče štiri
teme, iz vsakega sklopa po eno.
Potem ima 30 minut časa za
pripravo, kjer si lahko odgovore pripravi na list papirja. Pripomočki
razen
pisala pri pripravi niso
dovoljeni. Sledi ustni zagovor dela izžrebane teme po izboru predavatelja.
Pri prijavi je naveden
začetek ustnega zagovora, zato pridite na izpit 30 minut pred izbranim
časom !
Izpitne teme iz Klasične fizike, študijsko leto 2017/18
1.
sklop: Mehanika
Tema |
Snov |
1. |
Kinematika: lega, tir, povprečna in trenutna hitrost, pospešek, prosti pad, poševni met, enakomerno kroženje,
neenakomerno kroženje,
relativno gibanje: opazovalni sistemi, Galliejeve transformacije, |
2. |
Dinamika: telo
in okolica, 1. Newtonov zakon, sila, masa, 2. Newtonov zakon, inercialni opazovalni sistemi, sile pri kroženju,
primeri sil: teža, podlaga, lepenje in trenje, vrvica, škripec, vzmet, sistemske sile |
3. |
3. Newtonov
zakon, delo, kinetična energija, izrek o kinetični energiji, konzervativne sile, potencialna energija, izrek o kinetični in potencialni energiji, moč, ohranitev energije |
4. |
Gravitacija: Newtonov
gravitacijski zakon, spreminjanje g z višino, gravitacijska potencialna energija, Keplerjevi zakoni, zgledi: kozmične hitrosti |
5. |
Sistemi delcev,
težišče, Newtonov
zakon za gibanje težišča,
izrek o kinetični energiji težišča,
togo telo, izrek o kinetični energiji za togo
telo |
6. |
Gibalna količina,
ohranitev gibalne količine, sunek sile, izrek o gibalni količini, sila curka, trki,
zgledi:popolnoma neprožni, prožni centralni trk, necentralni trk |
7. |
Vrtenje togega telesa okoli nepremične osi: kinetična energija, vztrajnostni moment, Steinerjev
izrek, navor, Newtonov zakon za vrtenje, vrtilna
količina, izrek o vrtilni količini okoli inercialnega osišča, osišče
v težišču, ohranitev
vrtilne količine, delo in moč pri vrtenju, kotaljenje, precesija |
8. |
Statika: ravnovesje,
statično ravnovesje,
vrste ravnovesja, pogoji za ravnovesje,
neodvisnost navora od osišča, navor teže, nedoločeni sistemi, deformacije: nateg in stisk, strig, tlak, napetost in deformacija,
moduli: prožnostni, strižni,
stisljivost, območja
deformacij: sorazmernostno,
prožno, plastično,
meja natezne trdnosti |
2.
sklop: Tekočine
in termodinamika
Tema |
Snov |
1. |
Tekočine: trdno telo<->tekočina, kapljevina<->plin, gostota, tlak, Pascalov zakon, hidrostatski tlak, vzgon, Arhimedov zakon, površinska napetost: mikroskopska slika medmolekulskih sil, površinska energija, sila, tlak v kapljici, mehurčku |
2. |
Hidrodinamika: tok, tokovnice, prostorninski, masni tok, hitrostno
polje, ohranitev masnega, prostorninskega toka, Bernoullijeva enačba, zastojni tlak, kvadratni zakon upora, viskoznost, linearni zakon upora, Stokesova enačba, Poiseullov zakon, Reynoldsovo število, upor cevi |
3. |
Termodinamični sistemi in
spremenljivke, ravnovesna stanja. 0. zakon termodinamike. Idealni plin.
Temperatura. |
4. |
Enačba stanja, fazne spremembe,
fazni diagrami. Mešanice plinov. Temperaturno raztezanje. |
5. |
Delo, toplota, specifična in
latentna toplota, 1. zakon termodinamike. Notranja
energija in entalpija. Prenos toplote. |
6. |
Obrnljivi, neobrnljivi, krožni
procesi. 2. zakon termodinamike, entropija. |
7. |
Spremembe z idealnim plinom. Toplotni
stroji in hladilniki. |
8. |
Kinetična teorija plinov.
Statistični opis plina. Maxwell-Boltzmannova porazdelitev. |
3.
sklop: Elektrika
in magnetizem
Tema |
Snov |
1. |
Električni naboji. Električno
polje, električna poljska
jakost, električni potencial. Gaussov zakon. |
2. |
Prevodniki in dielektriki v električnem
polju. Gostota električnega polja. Kondenzator. Energija električnega polja. |
3. |
Električni tok, električni
tok v kovinah, Ohmov zakon, Kirchoffova izreka. Časovno
odvisen električni tok. |
4. |
Magnetno polje
trajnih magnetov in električnega toka. Gostota magnetnega polja. Sile in navori v magnetnem polju.
Magnetni pretok. Amperov zakon in Biot-Savartov
zakon. |
5. |
Indukcija, lastna indukcija, tuljava.
Energija magnetnega polja. Snov v magnetnem polju, feromagnetne snovi. |
6. |
Izmenični tok. Impedanca.
Efektivna napetost in tok. Električni nihajni krog. |
7. |
Povezave med električnim in
magnetnim poljem. Maxwellove enačbe. |
4.
sklop: Valovanje
in optika
Tema |
Snov |
1. |
Nihanje: periodično
gibanje, nihajni čas, frekvenca, sinusno nihanje, amplituda, faza, krožilna frekvenca, sile pri nihanju,
nihalo na vijačno vzmet, energija nihanja, dušeno nihanje, sučno nihalo, matematično in fizično
nihalo, vsiljeno nihanje, resonance, sklopljeno nihanje, utripanje |
2. |
Valovanje: Širjenje motenj v prožnih
sredstvih, valovna enačba, potujoče valovanje v eni
razsežnosti, hitrost valovanja.
|
3. |
Superpozicija valovanj, stoječe
valovanje, odboj valovanja. Energija valovanja, energijski tok |
4. |
Maxwellske enačbe v praznem prostoru.
Elektromagnetno valovanje. Dipolno sevanje. Koaksialni vodnik,
|
5. |
Svetlobni spektri. Energija EM
valovanja, svetlobni tok. Pravokoten vpad na dielektrik: odbojnost,
prepustnost. Sevanje črnega telesa: Stefanov, Wienov zakon. |
6. |
Polarizacija svetlobe. Linearno in
krožno polarizirana svetloba. Polarizator, analizator. Sukanje
polarizacije. Optično anizotropne snovi. |
7. |
Uklon svetlobe, Huygensovo
načelo. Interferenca svetlobe, koherenca. Reža, uklonska
mrežica, tanka plast. |
8. |
Odboj in lom svetlobe, lomni količnik,
disperzija svetlobe. Geometrijska optika, zrcala, leče. Oko, optične
naprave. Zorni kot, povečava, ločljivost. |