Izpitni
red
Ustni izpit praviloma traja 30 minut. Študent na slepo izvleče štiri teme, iz vsakega sklopa
po eno. Potem ima 30 minut časa za pripravo, kjer si lahko odgovore pripravi na
list papirja. Pripomočki razen pisala pri pripravi niso dovoljeni. Sledi ustni
zagovor dela izžrebane teme po izboru predavatelja.
Pri prijavi je naveden začetek
ustnega zagovora, zato pridite na izpit 30 minut pred izbranim časom !
Izpitne
teme iz Klasične fizike, študijsko leto 2020/21
1.
sklop: Mehanika
Tema |
Snov |
1.
|
Kinematika: lega, tir, povprečna
in trenutna hitrost, pospešek, prosti pad, poševni met, enakomerno kroženje, neenakomerno kroženje, relativno gibanje:
opazovalni sistemi, Galliejeve transformacije, |
2.
|
Dinamika: telo in okolica, 1.
Newtonov zakon, sila, masa, 2. Newtonov zakon, inercialni opazovalni sistemi,
sile pri kroženju, primeri sil: teža, podlaga, lepenje
in trenje, vrvica, škripec, vzmet, sistemske sile |
3.
|
3. Newtonov zakon, delo, kinetična energija, izrek o kinetični energiji, konzervativne sile, potencialna energija, izrek o kinetični
in potencialni energiji, moč, ohranitev energije |
4.
|
Gravitacija: Newtonov
gravitacijski zakon, spreminjanje g z višino, gravitacijska potencialna
energija, Keplerjevi zakoni, zgledi: kozmične hitrosti |
5.
|
Sistemi delcev, težišče, Newtonov
zakon za gibanje težišča, izrek o kinetični energiji težišča, togo telo, izrek o kinetični energiji za togo telo |
6.
|
Gibalna količina, ohranitev
gibalne količine, sunek sile, izrek o gibalni količini, sila curka, trki, zgledi: popolnoma neprožni, prožni centralni
trk, necentralni trk |
7.
|
Vrtenje togega telesa okoli
nepremične osi: kinetična energija, vztrajnostni moment, Steinerjev izrek,
navor, Newtonov zakon za vrtenje, vrtilna količina, izrek o vrtilni količini
okoli inercialnega osišča, osišče v težišču, ohranitev vrtilne količine, delo in moč pri vrtenju, kotaljenje, precesija |
8.
|
Statika: ravnovesje, statično
ravnovesje, vrste ravnovesja, pogoji za ravnovesje, neodvisnost navora od osišča, navor teže, nedoločeni sistemi, deformacije:
nateg in stisk, strig, tlak, napetost in
deformacija, moduli: prožnostni, strižni, stisljivost, območja deformacij:
sorazmernostno, prožno, plastično, meja natezne
trdnosti |
2.
sklop: Tekočine in termodinamika
Tema |
Snov |
1. |
Tekočine: trdno
telo<->tekočina, kapljevina<->plin, gostota, tlak,
Pascalov zakon, hidrostatski tlak,
vzgon, Arhimedov zakon, površinska napetost: mikroskopska slika medmolekulskih sil, površinska energija, sila, tlak v kapljici, mehurčku |
2. |
Hidrodinamika: tok, tokovnice, prostorninski,
masni tok, hitrostno polje, ohranitev masnega, prostorninskega toka, Bernoullijeva enačba, zastojni tlak,
kvadratni zakon
upora, viskoznost, linearni zakon upora, Stokesova enačba, Poiseullov zakon, Reynoldsovo število, upor cevi |
3. |
Termodinamični sistemi in spremenljivke, ravnovesna
stanja. 0. zakon termodinamike. Idealni plin. Temperatura. |
4. |
Enačba stanja, fazne spremembe, fazni diagrami.
Mešanice plinov. Temperaturno raztezanje. |
5. |
Delo, toplota, specifična in latentna toplota, 1. zakon
termodinamike. Notranja energija in entalpija.
Prenos toplote. |
6. |
Obrnljivi, neobrnljivi, krožni procesi. 2. zakon
termodinamike, entropija. |
7. |
Spremembe z idealnim plinom. Toplotni stroji in hladilniki. |
8. |
Kinetična teorija plinov. Statistični opis plina.
Maxwell-Boltzmannova porazdelitev. |
3.
sklop: Elektrika in magnetizem
Tema |
Snov |
1.
|
Električni naboji. Električno polje,
električna poljska jakost, električni potencial.
Gaussov zakon. |
2.
|
Prevodniki in dielektriki v električnem polju. Gostota električnega polja.
Kondenzator. Energija električnega polja. |
3.
|
Električni tok, električni tok v kovinah, Ohmov zakon, Kirchoffova izreka. Časovno odvisen električni tok. |
4.
|
Magnetno polje trajnih magnetov
in električnega toka. Gostota magnetnega polja.
Sile in navori v magnetnem polju. Magnetni pretok.
Amperov zakon in Biot-Savartov zakon. |
5.
|
Indukcija, lastna indukcija, tuljava. Energija
magnetnega polja. Snov v magnetnem polju, feromagnetne snovi. |
6.
|
Izmenični tok. Impedanca. Efektivna napetost in tok.
Električni nihajni krog. |
7.
|
Povezave med električnim in magnetnim poljem. Maxwellske enačbe. |
4.
sklop: Valovanje in optika
Tema |
Snov |
1.
|
Nihanje: periodično gibanje, nihajni
čas, frekvenca, sinusno nihanje, amplituda, faza, krožilna frekvenca, sile
pri nihanju, nihalo na vijačno vzmet, energija nihanja, dušeno nihanje, sučno
nihalo, matematično in fizično nihalo, vsiljeno nihanje, resonance,
sklopljeno nihanje, utripanje |
2.
|
Valovanje: Širjenje motenj v prožnih sredstvih, valovna enačba,
potujoče valovanje v eni razsežnosti, hitrost valovanja. Disperzija, fazna hitrost, skupinska
hitrost. |
3.
|
Superpozicija valovanj, stoječe valovanje, odboj
valovanja. Energija valovanja, energijski tok |
4.
|
Maxwellske enačbe v praznem prostoru. Elektromagnetno valovanje.
Dipolna antena. Koaksialni vodnik. |
5.
|
Polarizacija svetlobe. Linearno polarizirano valovanje.
Nepolarizirano valovanje. Polarizator, analizator. Optična
pot. Anizotropne snovi. Krožna polarizacija. |
6.
|
Svetlobni spektri. Energija EM valovanja, svetlobni
tok. Pravokoten vpad na dielektrik: odbojnost, prepustnost. |
7.
|
Uklon svetlobe. Huygensovo
načelo. Odbojni in lomni zakon. Interferenca svetlobe. Reža, več rež. |