Medicinska fizika

 

Medicinska fizika je področje fizike, ki se ukvarja z aplikacijo fizike v medicini, predvsem z diagnostiko in zdravljenjem bolezni. Glavna področja delovanja so zdravljenje raka z obsevanjem (radiacijska onkologija), diagnostično slikanje z rentgenskimi žarki, ultrazvokom, magnetno resonanco (diagnostična radiologija), diagnostično slikanje z radioizotopi (nuklearna medicina) in študij nevarnosti ionizirajočega sevanja ter varstva pred sevanjem (zdravstvena fizika). Ostale aplikacije fizike v medicini vključujejo bioelektrične raziskave možgan in srca (elektroencefalografija in elektrokardiologija), biomagnetne raziskave možgan (skeniranje magnetnih izvorov), medicinska uporaba infrardečega sevanja (termografija), toplote za zdravljenje raka (hipertermija), ter laserjev v kirurgiji (laserska kirurgija).

 

Medicinski fiziki so v grobem vključeni v tri področja delovanja: klinična služba in svetovanje, raziskave in razvoj ter poučevanje. Običajno so fiziki vključeni v vsa tri področja, medtem ko je relativna porazdelitev po področjih zelo različna, odvisno od osebnih interesov, izobrazbe in vrste zaposlitve. Medicinski fiziki, zaposleni v klinikah ali neizobraževalnih bolnišnicah, opravljajo predvsem klinično delo, medtem ko so medicinski fiziki zaposleni na univerzah in institutih bolj vključeni v izobraževanje ter raziskave. Samo izobraževanje običajno še ni zadostno za kvalifikacijo medicinskega fizika. Nujno potrebna je tudi praktična izkušnja s konkretnimi medicinsko fizikalnimi problemi ter opremo. To je mogoče pridobiti bodisi med samo zaposlitvijo na ustreznem delovnem mestu, ali še bolje skozi posebej za to pripravljeno stažiranje (residency), ali pa ob podoktorskem izobraževanju v bolnišnici po opravljenem magisteriju ali doktoratu iz medicinske fizike. Glede na zahtevnost položaja medicinskega fizika v medicinskem okolju sta nujno potrebna široko osnovno znanje, kakor tudi praktične izkušnje. Zahteva po osnovnem fizikalnem in matematičnem znanju je nujna, tesno sodelovanje medicinskih fizikov z zdravniki ter ostalimi zdravstvenim osebjem, pa zahteva tudi poznavanje osnovnih medicinskih ved, kot so anatomija in fiziologija. Hiter razvoj bioloških znanosti vpliva tudi na medicinske fizike, ki morajo poleg osnov medicinskih ved pridobiti vsaj osnovna znanja celične in molekularne biologije, kemije in farmakologije. Medicinska fizika postaja vedno bolj interdisciplinaro področje.

 

Trenutno je najbolj pogosta pot v izobraževanju medicinskega fizika diploma iz fizike, izjemoma sorodnega naravoslovnega ali tehničnega študija z opravljenimi diferencialnimi izpiti, nato magisterij iz medicinske fizike in po potrebi še doktorat iz medicinske fizike. Minimalna zahteva za medicinskega fizika je magisterij ali specializacija iz medicinske fizike, kar zadošča za fizike, ki jih predvsem zanima klinična praksa. Medicinski fiziki, delujoči v akademskem okolju, pa morajo imeti doktorat iz medicinske fizike. Z novim Zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti je v Sloveniji opredeljen tudi t.i. pooblaščeni izvedenec medicinske fizike, ki je “od pristojnih organov pooblaščena  oseba, ki ima zahtevano znanje na področju fizike ali tehnologije ionizirajočih sevanj pri njihovi uporabi v zdravstvu (v nadaljnjem besedilu: področje medicinske fizike) in je usposobljena za svetovanje pri optimizaciji, merjenju in ocenjevanju obsevanosti pacientov, razvoju, načrtovanju in uporabi radioloških posegov in opreme ter zagotavljanju in preverjanju kakovosti radioloških posegov.”

 

Študij medicinske fizike je organiziran kot magistrski študijski program na drugi stopnji na Oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko. Poleg Fakultete za matematiko in fiziko so v izobraževanje vključeni tudi učitelji drugih članic Univerze v Ljubljani, predvsem z Medicinske fakultete. Pri izvedbi programa sodelujejo tudi delavci raziskovalnih inštitutov, ki so habilitirani učitelji na Univerzi v Ljubljani, in učitelji tujih univerz, ki so lahko vključeni v sodelovanje na osnovi mednarodnih pogodb in programov. Način organiziranja in izvedbo podiplomskega študija medicinske fizike ureja Pravilnik o organizaciji podiplomskega študija Oddelka za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko.

Predmetnik

 

Ob vpisu kandidat izbere mentorja na posameznem znanstvenem ali strokovnem področju. Kandidat vpiše predmete v obsegu 120 ECTS. Predmeti so razporejeni v štiri skupine:

V dogovoru z mentorjem in vodjem magistrskega študija lahko kandidat izbere predmete iz drugih magistrskih študijskih programov na drugi stopnji predmete v obsegu 18 ECTS, kar ne vključuje magistrske naloge.

 

Obvezni splošni predmeti:

·        Fizika sevanja in dozimetrija

·        Fizikalna merjenja 2

·        Fizika jedra in osnovnih delcev

·        Eksperimentalna medicinska fizika

·        Anatomija človeka ali Fiziologija

Obvezni strokovni predmeti:

·        Fizika radioterapije

·        Fizika anatomskega slikanja

·        Fizika funkcionalnega in molekularnega slikanja

·        Zdravstvena fizika

Izbirni predmeti:

·        Klinični vidiki diagnostike in terapije

·        Celična in molekularna biologija

·        Radiobiologija

·        Eksperimentalne metode fizike jedra in osnovnih delcev

·        Fizika nevtronskih jedrskih naprav

·        Bioelektromagnetizem

·        Optične metode v medicini

·        Statistične metode v fiziki

·        Analiza varnosti in tveganja v medicinski fiziki

·        Fizikalni eksperimenti 1

·        Fizikalni eksperimenti 2

·        Seminar

·        Izbrana poglavja iz fizike

Magistrsko delo

 

Predmeti Fizika sevanja in dozimetrija (6 ECTS), Eksperimentalna medicinska fizika (6 ECTS), Fizika jedra in osnovnih delcev (6 ECTS) in Fizikalna merjenja 2 (4 ECTS) so praviloma obvezni za vse kandidate. Prav tako morajo študenti izbrati enega od predmetov Anatomija človeka (6 ECTS) ali Fiziologija (6 ECTS). Obvezno je tudi magistrsko delo (30 ECTS). Izmed štirih obveznih strokovnih predmetov: Fizika radioterapije, Fizika anatomskega slikanja, Fizika funkcionalnega in molekularnega slikanja in Zdravstvena fizika kandidat izbere vsaj dva (2x9 ECTS), ki sta predmet komisijskega izpita. Ostale predmete do skupne vrednosti 120 kreditnih točk kandidat izbere izmed preostalih obveznih strokovnih in izbirnih predmetov študija. Ob vpisu mentor skupaj s kandidatom predlaga izbiro predmetov, ki jo potrdi za področje medicinske fizike zadolženi član študijske komisije za magistrski študij.

 

1. letnik:

 

Predmet

P1

V1

S1

P2

V2

S2

P

V+S

P+V+S

ECTS

ECTS

Fizika sevanja in dozimetrija

3

1

 

 

 

 

45

15

60

6

 

Fizikalna merjenja 2

2

1

 

 

 

 

30

15

45

4

 

Fizika jedra in osnovnih delcev

3

1

 

 

 

 

45

15

60

6

 

Anatomija človeka/Fiziologija

 

 

 

3

 

1

45

15

60

6

22

Fizika radioterapije

 

 

 

3

1

1

45

30

75

9

 

Zdravstvena fizika

 

 

 

3

1

1

45

30

75

9

18

Celična in molekularna biologija

2

 

1

 

 

 

30

15

45

6

 

Radiobiologija

 

 

 

2

 

1

30

15

45

6

 

Fizika nevtronskih jedrskih naprav

2

1

 

 

 

 

30

15

45

6

 

Eksperimentalna fizika j. in o.d.

 

 

 

2

1

 

45

30

45

6

 

Statistične metode v fiziki

2

1

 

 

 

 

30

15

45

6

 

Fizikalni eksperimenti 1

 

4

 

 

 

 

0

60

60

4

 

Seminar

 

 

2

 

 

2

0

60

60

6

20

 

 

 

 

 

 

 

420

330

720

 

60

 

2. letnik:

 

Predmet

P1

V1

S1

P2

V2

S2

P

V+S

P+V+S

ECTS

ECTS

Eksperimentalna medicinska fizika

 

3

1

 

 

 

0

60

60

6

6

Fizika anatomskega slikanja

3

1

1

 

 

 

45

30

75

9

 

Fizika funkc. In molekularnega slikanja

 

 

 

3

1

1

45

30

75

9

18

Klinični vidiki slikanja in terapije

 

 

 

3

 

2

45

30

75

9

 

Bioelektromagnetizem

 

 

 

2

1

 

30

15

45

6

 

Optične metode v medicini

 

 

 

2

1

 

30

15

45

6

 

Analiza varnosti v medicinski fiziki

2

1

 

 

 

 

30

15

45

6

 

Fizikalni eksperimenti 2

 

4

 

 

 

 

0

60

60

4

 

Izbrana poglavja iz fizike

 

 

2

 

 

2

0

60

60

6

6

Magistrsko delo

 

 

15

 

 

15

0

300

300

30

30

 

 

 

 

 

 

 

225

615

840

 

60

 

Legenda: P=predavanja,  V=vaje, S=seminar, 1=zimski semester, 2=letni semester

 

Program predmetov: klikni na povezavo!

 

Predavatelji

 

Ime predmeta

Predavatelji

Fizika sevanja in dozimetrija

R. Jeraj, E. Podgoršak, M. Mikuž

Fizika jedra in osnovnih delcev

S. Fajfer, P. Križan

Fizikalna merjenja 2

A. Likar

Anatomija človeka/Fiziologija

D. Ravnik, M. Hribernik/V. Starc

Eksperimentalna medicinska fizika

D. Škrk, P. Križan

Fizika radioterapije

E. Podgoršak, R. Jeraj, M. Mikuž

Fizika anatomskega slikanja

I. Serša, D. Škrk

Fizika funkc. In molekularnega slikanja

M. Starič, R. Jeraj

Zdravstvena fizika

A. Likar

Klinični vidiki diagnostike in terapije

V. Jevtič, P. Strojan, S. Hojker

Celična in molekularna biologija

G. Serša, M. Čemažar

Radiobiologija

G. Serša, M. Čemažar

Eksperimentalne metode j. in o.d.

P. Križan

Fizika nevtronskih jedrskih naprav

M. Ravnik

Bioelektromagnetizem

Z. Trontelj, R. Hren

Optične metode v medicini

B. Majaron, I. Poberaj

Statistične metode v fiziki

T. Podobnik

Analiza varnosti v medicinski fiziki

B. Mavko

Fizikalni eksperimenti 1

P. Križan

Fizikalni eksperimenti 2

P. Križan

Seminar

P. Križan

Izbrana poglavja iz fizike

S. Žumer

Magistrsko delo

Mentor

Pogoji za vpis

 

Na magistrski študij medicinske fizike se lahko vpiše kandidat, ki je uspešno zaključil univerzitetni študijski program na prvi stopnji (študiji po bolonjskem sistemu) ali univerzitetni dodiplomski študij (študiji pred bolonjskim sistemom).

 

Vmagistrski študijski program se lahko vpiše kdor je končal:

a)         Študijski program prve stopnje z naslednjih strokovnih področij: fizika, matematika

b)         Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10-60 KT - te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi komisija za magistrski študij na FMF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. Okvirni pogoji za vpis na študij medicinske fizike  so:

c)         Visokošolski strokovni študijski program po starem programu z naslednjih strokovnih področij: fizika.

d)         Visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10-60 KT - te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Komisija za magistrski študij FMF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij.

 

Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje kot je navedeno v točkah od a) do d) v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.

 

V primeru omejitve vpisa, bodo kandidati sprejeti v vrstnem redu glede na povprečno oceno dodiplomskega (prve stopnje) študija. V primeru, da kandidat ne bo sprejet v določenem letu, se lahko ponovno prijavi na vpis v naslednjem šolskem letu. Izjeme bo individualno obravnavala študijska komisija in pri tem upoštevala druge kazalnike primernosti kandidata (strokovna usposobljenost, praktične izkušnje, raziskovalna dejavnost).

 

Znanje in spretnosti pridobljene pred vpisom se upoštevajo tako pri pogojih za vpis kot pri opravljenih študijskih obveznostih. Kandidati, ki imajo dolgoletne delovne izkušnje na področju medicinske fizike (v Sloveniji predvsem z delom na Onkološkem Institutu, Kliničnem centru ipd.) imajo prednost pri vpisu. Študijsko obveznost v višini do 30 ECTS je mogoče znižati kandidatom z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami na področju medicinske fizike (najmanj 5 let), ki izkazujejo svojo strokovno in znanstveno uspešnost tudi na druge načine (strokovni in znanstveni članki, seminarji, končani tečaji, uspešno opravljeni projekti ipd). Znižanje študijskih obveznosti pred vpisom se obravnava kot priznanje sorodnih predmetov s področjem delovanja kandidatov. Take spremembe vpisnih pogojev kot znižanje študijskih obveznostih se obravnava individualno na podlagi dokumentiranih vlog študentov. Vloge obravnava študijska komisija za magistrski študij na Fakulteti za matematiko in fiziko.

 

Študenti se lahko vključujejo v mednarodne in domače raziskovalne projekte. Na osnovi mednarodnih programov in pogodb med univerzami oziroma inštituti lahko študent opravi del študijskega in raziskovalnega programa na tuji univerzi oziroma inštitutu izven Univerze. V dogovoru z mentorjem in vodjo magistrskega študija medicinske fizike lahko študent vpiše tudi predmete drugih magistrskih in doktorskih študijev Univerze v Ljubljani ali drugih univerzitetnih ustanov v Sloveniji. Ustreznost in ekvivalentnost obveznosti opravljenih na drugih študijih na Univerzi v Ljubljani ali drugih univerzah v Sloveniji ali tujini se obravnava individualno v soglasju z nosilcem ustreznega predmeta in študijsko komisijo na Fakulteti za matematiko in fiziko.

 

Pogoj za prehod iz prvega v drugi letnik so opravljene študijske obveznosti v višini 45 ECTS. Pogoj za ponavljanje letnika so opravljene študijske obveznosti v višini 30 ECTS. Izjeme obravnava individualno študijska komisija za magistrski študij.

 

Prehodi med programi

 

Mogoč je prehod:

a)         iz študijskih programov 2. stopnje z naslednjih strokovnih področij: matematika, fizika

b)         iz študijskih programov 2. stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za vključitev v študij v obsegu 10-60 KT - te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Komisija za podiplomski študij FMF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 2. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. Okvirni pogoji za vpis na študij medicinske fizike  so:

c)         iz magistrskih študijskih programov po starem programu z naslednjih strokovnih področij: matematika, fizika

d)         iz magistrskih študijskih programov po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10-60 KT - te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Komisija za podiplomski študij FMF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij.

 

Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vpis v program v katerega prehajajo. Komisija za podiplomski študij FMF določi za vsakega kandidata posebej obveznosti, ki jih mora opraviti pred vpisom ob prehodu v nov program in opredeli v kateri letnik lahko kandidat prehaja.

 

Pogoji za dokončanje študija

 

Pogoj za končanje magistrskega študija medicinske fizike je, da kandidat izbere najmanj 120 ECTS z opravljenimi obveznostmi pri vseh izbranih predmetih. 18 ECTS je lahko pridobljenih na drugih fakultetah ali univerzah. Izpit iz dveh izbranih glavnih predmetov se opravi pred komisijo. Kandidat mora uspešno pred komisijo obraniti tudi magistrsko delo. Po opravljenih študijskih obveznostih izda Univerza v Ljubljani diplomo. Podpišeta jo rektor in dekan Fakultete za matematiko in fiziko. Magistrsko diplomo podeli dekan Fakultete za matematiko in fiziko. Po koncu programa kandidat priobi naziv magister/magistrica medicinske fizike.